Slovenija

Vojko Antončič: Končno sodbo bomo prepustili javnosti

Ljubljana, 09. 10. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

O nepravilnostih na davčen uradu in predlaganih strogih ukrepih, vključno z razrešitvijo direktorja urada Stojana Grilja, smo se v studiju 24ur pogovarjali z Vojkom Antončičem, predsednikom Računskega sodišča.

Računsko sodišče do sedaj ni izrekalo tako strogih ukrepov - zdaj na primer zahtevate razrešitev Grilja, razrešitev, v.d. direktorja vladnega centra za informatiko Siliča. Kako to?

To sta pravzaprav dve vprašanji, zato bosta tudi odgovora dva. Najprej odgovor na vprašanje, zakaj ukrep po tako dolgem času. Preprosto zato, ker zakon o računskem sodišču predpisuje natanko takšen ukrep za primer, ko računsko sodišče ugotovi nezadovoljivo odpravljanje pomembnih nepravilnsoti. In še drugi odgovor, na vprašanje, zakaj ne že kdaj prej. Veliko prej se ni dalo. Ni bilo mogoče. Namreč, poziv za razrešitev odgovorne osebe je ukrep, s katerim računsko sodišče izvršuje svoje pristojnosti v porevizijskem postopku. Porevizijski postopek je bil uveden šele z novim zakonom o računskem sodišču, ki je bil uveljavljen leta 2001. In to pomeni, da smo porevizijske postopke začeli izvajati praktično šele lani, jih izvajamo slabi dve leti, leto in pol, in v tem sorazmerno kratkem času pač ni bilo drugih takih primerov.

Torej tu ni nobene povezave s tem, da želite mogoče ponovno kandidirati za predsednika računskega sodišča?

Kaj naj odgovorim na to vprašanje?

Grilj opozarja, da so revizorji ugotovili neujemanje evidenc davčne uprave za 0,16 odstotka, kar naj bi bilo zanemarljivo. Kljub temu niste podali mnenja o poslovanju. Zakaj?

G. Grilj na vse mogoče načine izpodbija ugotovitve in presoje računskega sodišča. Odgovarjam pa takole: Revizijski postopek je zasnovan tako, da ima med postopkom revidiranec veliko priložnosti za prerekanje z računskim sodiščem. Ko končamo pridobivanje revizijskih podatkov, izdamo najprej osnutek revizijskega poročila. Osnutek obravnavamo na razčiščevalnem sestanku z revidirancem. Po tem izdamo predlog revizijskega poročila. Zoper predlog lahko revidiranec vloži pisni ugovor in v njem izpodbija revizijska razkritja. O izpodbijanih revizijskih razkritjih odloči senat računskega sodišča. In šele potem, po odločitvi senata predsednik računskega sodišča, ki je tudi eden od članov senata odobri izdajo revizijskega poročila. Po izdaji revizijskega poročila se ne odzivamo več na pripombe.

Kaj se bo zgodilo, če ga vlada ne bo razrešila ampak počakala nov razpis - novega direktorja naj bi imenovali že januarja? Boste zadovoljni s takim odzivom vlade?

Odvisno od tega, kakšna bo obrazložitev njihove odločitve. Zadnji ukrep, ki ga imamo v porevizijskem postopku, je izdaja sporočila za javnost. Izdali bomo sporočilo za javnost, ocenili odločitev vlade in končno sodbo prepustili javnosti v prepričanju, da ima spomin.

SORODNI ČLANKI