Združene države Amerike oziroma njihova vojska, letalstvo, mornarica in marinci imajo svoja oporišča po celem svetu, samo v Evropi jih je več kot 50, največ v Nemčiji. V njih je zaposlenih približno 160 tisoč ameriških vojakov, z njimi živi še 150 tisoč članov njihovih družin. V bazah hkrati dela še 60 tisoč ameriških in civilistov iz drugih držav.
Nato 1, ZDA 50 oporišč v Nemčiji
Poleg lastnih oporišč evropskih držav ima veliko večino vojaških baz na stari celini ameriška vojska. Zveza Nato pa eno samo, ki se nahaja v nemškem Geilenkirchenu, od koder vzletajo letala AWACS, ki z radarji pomagajo bojnim letalom držav zaveznic.
Nemčija je ameriškim oporiščem postavila precej omejitev, med drugim ob koncih tedna njihova letala ne smejo leteti, zato iščejo nove države, kamor bi lahko preselili svoje baze, to pa so nove članice Nata. Kot je pojasnil polkovnik Pat Barnes, poveljnik ameriške vojske v Evropi, se tako kot Nato, tudi ameriške sile usmerjajo proti vzhodu. Na vprašanje, ali ve kje naj bi se pojavile nove baze, je dejal, da v tem trenutku ne more "natančno povedati, kje naj bi bile nove ameriške baze."
Nekateri si želijo oporišč
Zaradi pritoka denarja si ameriških oporišč želijo Poljska, Madžarska, Češka, Romunija in Bolgarija. General Wald z evropskega poveljstva ameriških sil ni izključil tudi Slovenije. Takšne težnje pozna tudi poslanec Jelinčič, odkar je kot član obrambnega odbora skupščine zahodnoevropske unije gostoval v floridski vojaški bazi.
Kot je dajal Jelinčič, mu je glede gradnje vojaških oporišč v Sloveniji general Zini pred časom pojasnil, da "bo morala Slovenija z dobrim dobiti tudi nekaj slabega".
Kljub temu, da je slovenski politični vrh ob tem, ko je predstavljal dobre strani vstopa v severnoatlantsko zavezništvo, zanikal, da bi oporišča imeli tudi v Sloveniji, je vprašanje, kaj se bo zgodilo po dejanskem vstopu. Kot je povedal ameriški veleposlanik v Sloveniji Johnny Young na najvišji ravni, kjer se o tem odloča, ni bila sprejeta še nobena odločitev. "Nisem obveščen, da bi bila Slovenija ta hip omenjena v zvezi s tako odločitvijo," je dejal Young.
Na evropskem poveljstvu ameriške vojske zatrjujejo, da je ves proces širitve še v povojih. Svoje sile pa vsekakor nameravajo razporediti tako, da bodo hitri in učinkoviti. Iz zunanjega in obrambnega ministrstva pa ves čas slišati le to, da nobenega zaprosila za oporišče v Sloveniji niso dobili. Že nekaj let pa se govori, da naj bi ameriško vojsko zanimalo predvsem letališče v Cerkljah.
Župan občine Brežice Andrej Vizjak je dejal, da bi predstavniki občinskih oblasti morali pred kakršnim koli odločanjem dobiti odgovore na vprašanja kot so: koliko vojakov, kakšni bi ti vojaki bili, kakšno letalstvo naj bi se nahajalo v bazi. "Šele na podlagi vsega tega bi postavili zelo resne zahteve glede Nata in vojske na sploh v naši občini," je poudaril Vizjak.
Lokalno prebivalstvo bi hrup letal verjetno vznemirjal, precej pa bi poleg turističnih delavcev služile tudi prodajalke ljubezni.
Sicer pa je po prepričanju naših virov na sedežu Nata v Bruslju Slovenija premajhna za ameriško oporišče. Samo slovenski zračni prostor je za manevre pri vajah bojnih letal močno premajhen.
Ameriški kongresniki naj bi o novih oporiščih v Evropi razpravljali v naslednjih tednih. Pentagon pa naj bi že pripravljal širitveni načrt.
Če je med kandidatkami za oporišče tudi Slovenija, bodo morale ZD prošnjo za postavitev nasloviti na našo vlado. O tem bo odločal državni zbor ali pa državljani na morebitnem referendumu.
