Vojaška sindikata ministrstvu za obrambo očitata nespoštovanje sodbe

Vrhovno sodišče je marca letos na podlagi poprejšnje sodbe evropskega sodišča odločilo, da je treba čas vojakove pripravljenosti v obdobjih straže šteti v delovni čas.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik SVS Gvido Novak, je sodišče vojaku, ki se je odločil za individualno tožbo, priznalo plačilo razlike do celotne višine urne postavke, saj da pripravljenost na delovnem mestu po nacionalni zakonodaji sploh ne obstaja.

"Vojak je iztoženi denar tudi prejel, nato pa smo predstavniki obeh sindikatov skupaj vložili zahtevo na ministrstvo za obrambo, da uredi plačilo v prihodnje v skladu s sodbo, za tisto, kar še ni zastaralo, torej za zadnjih pet let, pa izplača razliko vsem zaposlenim," je dejal Novak.

Vse od marca je ministrstvo po njegovih besedah na več sestankih razlagalo, da je pripravljenost treba rešiti celovito, pred dobrim mesecem pa je sindikalna stran prejela predlog novele zakona o službi v Slovenski vojski, s katero nameravajo plačevanje vseh pripravljenosti, razen straže, uveljaviti na enak način kot doslej in torej v nasprotju z odločitvijo sodišča.

Sodba se je namreč nanašala na opravljanje straže, na ministrstvu pa vztrajajo, da vseh drugih oblik pripravljenosti, kot so varovanje državne meje, usposabljanja, vaje in podobno, o katerih ni bilo razsojeno, ne morejo izplačati stoodstotno, je pojasnil Novak. Medtem je po njegovih navedbah na delovna sodišča posamične tožbe vložilo že okoli 1200 poklicnih vojakov.

V sindikatih tako ministrstvu očitajo nespoštovanje sodb, ob tem pa naj bi vojake in sindikalne uslužbence želeli od sodnih postopkov odvrniti tudi s številnimi zahtevami v sklopu procesov in vprašalnikom, v katerem od njih zahtevajo, da jim pojasnijo vsako uro posebej, kam in zakaj so bili napoteni.

Kot je še dodal Novak, je to nemogoče dokazovati, saj so vojakom ponavadi izrečena ustna napotila. Ob tem sta sindikata na predlagano novelo zakona podala negativno mnenje ter zahtevala sestanek z državnim sekretarjem Rudijem Medvedom, saj še naprej zahtevata takšno celovito rešitev, ki bo pravična za zaposlene.

Predlog je trenutno v medresorskem usklajevanju. "Glede na razmerja moči vemo, da bo DZ sprejel, karkoli bo pripravljeno. A če bo predlog sprejet, bodo uzakonili nekaj, kar je v popolnem nasprotju s tem, kar predpisuje evropska direktiva in kar je razsodilo sodišče," je prepričan Novak.

Po besedah predsednika SMO Marjana Laha so na sestanku s predstavniki ministrstva in načelnikom generalštaba sedeli kar nekaj ur, tam so jim tudi predstavili finančno breme, ki naj bi ga bili pripravljeni plačati, številka pa se je vrtela med šestimi in desetimi milijoni evrov. Vojakom bi plačali le za opravljanje straže, pa še to ne v celoti.

"Zadeva nas izčrpava, a bomo zagotovo sprožili dodatne korake v evropskih inštitucijah in jih opozorili, da Slovenija ne spoštuje odločitev sodnih instanc in evropskih direktiv," je napovedal Lah.

Na obrambnem ministrstvu so v odzivu pojasnili, da so zavezani k spoštovanju sodb sodišč, slovenskih in evropskih, in tudi v tem primeru sledijo prav tem. Kot poudarjajo, je vsebina sodbe jasna in nalaga, da je čas pripadnikove pripravljenosti v obdobju straže treba šteti v delovni čas.

S predlaganimi spremembami zakona o službi v Slovenski vojski zato plačevanje straže urejajo v skladu z zahtevami obeh sindikatov, ki so zadevo tudi pripeljali do evropskega sodišča. "Zdaj, ko v skladu s temeljnimi načeli pravne države spoštujemo sodbo vrhovnega sodišča, pa tem istim sindikatom spet ni prav," odgovarjajo na ministrstvu.

Ob tem dodajajo, da je vrhovno sodišče v enem samem primeru odločilo, da se čas pripravljenosti na straži v tem konkretnem primeru šteje v delovni čas, in zato tožniku priznalo pravico do plačila v višini stoodstotne urne postavke osnovne plače.

Sodba se tako po njihovem nanaša na pripravljenost na straži, ki je specifična, sindikati pa "želijo v proces reševanja tega vprašanja vriniti tudi vse druge primere pripravljenosti, ki se bistveno razlikujejo od stražarske in jih poznamo pri opravljanju delovnih nalog ne le v Slovenski vojski, ampak v celotnem javnem sektorju".

V stalnem dialogu s sindikati so, tako na ministrstvu, večkrat ponovili, da nameravajo zakonsko urediti stražo, kot jim narekuje sodba sodišča, vprašanje vseh drugih pripravljenosti pa ni le stvar ministrstva, pač pa o tem lahko govorijo zgolj širše v okviru javnega sektorja. Večina tožb, ki jih na prigovarjanje sindikatov vlagajo vojaki, se po njihovem sploh ne nanaša na urejanje straže, ampak na druge vrste pripravljenosti, za katere so na ministrstvu prepričani, da jih ni mogoče metati v isti koš.