Državni zbor je po več kot peturni razpravi s 66 glasovi za in petimi proti s potrebno dvotretjinsko večino podprl dopolnitev zakona o obrambi, ki vojski pri širšem varovanju državne meje daje dodatna pooblastila. Vojaki bodo lahko opozarjali in usmerjali osebe, jim začasno omejili gibanje in sodelovali pri obvladovanju skupin in množic.
Vojska bo dodatna pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, čas teh pooblastil pa bo časovno omejen, in sicer za obdobje, kot je to nujno, in ne dlje kot tri mesece z možnostjo podaljšanja.
Vladni predlog je sicer sprva določal, da lahko DZ o teh pooblastilih odloča z absolutno večino, vendar je pristojni odbor danes podprl strožjo določbo in bo moral predlog za dodatna pooblastila vojski v DZ prejeti dvotretjinsko večino.
Vse poslanske skupine, z izjemo ZL, ki zagovarja sprejem interventnega zakona, so se tudi na seji DZ strinjale s predlogom, saj da je zagotovitev pomoči policiji nujna za obvladovanje razmer za obmejnih območjih, kamor v zadnjih dneh prihaja na tisoče migrantov.
SDS, NSi in SLS bi postavile ograjo
Tako SDS kot NSi sta se strinjali glede potrebe po postavitvi ograje na zeleni meji. Postavitev ograje je potrebna v smislu zagotavljanja primarne varnosti tako državljanov kot beguncev, je dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec.
V NSi premierju Miru Cerarju predlagajo postavitev ograje na južni meji v primeru, da se razmere na terenu poslabšajo. ''Glede na obseg in številčnost migrantskega toka ter glede na dejstvo, da rešitev na samem izvoru krize še dolgo ni mogoče pričakovati ter na vse večjo verjetnost, da prehod migrantov v njim želene države ne bo več mogoč, ker jih želene države pač ne bodo več sprejemale ter na druge nepredvidljive okoliščine, je postavitev ograje pravi ukrep, ki lahko situacijo stabilizira in jo naredi zlasti bolj predvidljivo,'' meni Vrtovec.
Naj se meje takoj zaprejo pozivajo tudi v SLS.
Vojska pomaga že nekaj dni
Vlada stopnjuje ukrepe, potrebne za ustrezen nadzor migrantov in njihovo usmerjanje, je na seji pojasnil premier Miro Cerar. Vojska sicer zlasti z logistično podporo sicer že nekaj dni sodeluje s policijo v procesih varovanja meje.
Da bi lahko zagotovili učinkovito varovanje meje – tako z vidika varnosti migrantov kot tudi varnosti prebivalcev in njihovega premoženja – pa se je vlada odločila predlagati dopolnitev, ki ji bo zagotovila nekatere dodatne pristojnosti. Te bodo aktivirali, če bi naval migrantov postal neobvladljiv za enote, ki so trenutno na terenu.
Obrambna ministrica Andreja Katič je pojasnila, da aktiviranje vojske poteka dvofazno in da je vlada v prvi fazi že odločila o sodelovanju vojske, ki pa za zdaj nima policijskih pooblastil. V drugi fazi aktiviranja pa bo DZ z dvotretjinsko večino lahko odločil, da bo SV izvajala tudi nekatera dodatna pooblastila. Ta bodo predstavljala zgolj pomoč policijskim silam, ne gre za prevzemanje policijskih nalog, je zatrdila.
Ob hitenju vlade in DZ za čimprejšnje sprejetje dopolnitve zakona se sicer postavlja vprašanje, v kolikem času je dejansko lahko uveljavljen. Običajni postopek namreč predvideva, da ima v sedmih dneh po sprejetju zakona DS možnost vložitve zahteve za ponovno odločanje o zakonu. DS je sicer že napovedal, da se bo tej možnosti odrekel, vendar pa je prav tako v sedmih dneh po sprejetju zakona možna tudi vložitev pobude za referendum.
Tako je pričakovati, da bo DZ te roke spoštoval in dopolnitev zakona o obrambi ne bo uveljavljena prej kot v sedmih dneh.
Pahor za razsodnost in jasnost ciljev pri ukrepih za reševanje begunske krize
V slovenski politiki in javnosti sta potrebni zlasti razsodnost in jasnost ciljev pri ukrepih, ki so na voljo za reševanje begunske krize, je v Bruslju dejal predsednik republike Borut Pahor, sicer vrhovni poveljnik obrambnih sil.
Pahor je ob robu delovnega obiska v Belgiji v izjavi za medije komentiral tudi ponoči sprejeto dopolnitev zakona o obrambi, ki dopušča dodelitev nekaterih dodatnih pooblastil vojski pri spopadanju z begunsko krizo. Kot je dejal, je prejel zagotovila o tem, da je pravna stroka storila vse, da bi bil zakon pripravljen na način, da v njem ni protiustavnih elementov. Je pa napovedal, da se bo v četrtek o tem posvetoval tudi s svojimi svetovalci.
Pojasnil je, da sam razume potrebo policije po pomoči s strani vojske. Po dodatnih pooblastilih pa naj bi vojska posegla zares le v izredno nujnih razmerah, je dodal Pahor, ki dopušča možnost, da bi se to zgodilo v primeru soočenja z begunsko krizo. Obenem je poudaril, da bi bilo morda smiselno premisliti o morebitni klavzuli, ki bi onemogočala zlorabe tega zakona.
Pahor je ob tem spomnil, da Slovenija tudi EU prosi za pomoč z njihovimi policijskimi silami – tudi zato, da Slovenski vojski ne bi bilo treba napraviti niti koraka več, kot je treba. Tudi v nujnih primerih pa mora vojska delovati v okviru zelo jasnih pooblastil. "Vsaka drugačna uporaba vojske v civilni sferi je zame kot vrhovnega poveljnika in predsednika republike nesprejemljiva," je dejal.
Pahor je še ocenil, da v celoti ni mogoče predvideti razvoja dogodkov. Sam pa je prepričan, da bo Slovenija ravnala razsodno in humano ter da ne bo posegla po nobenem nepotrebnem restriktivnem ukrepu ali uporabi sile.
Po njegovih besedah je namreč zelo pomembno sprejeti tiste ukrepe, ki bodo po zelo temeljiti presoji prepoznani kot potrebni za humano in učinkovito reševanje krize. "Z našimi ukrepi in njihovimi posledicami bo treba živeti še mnogo let in desetletij. Zdaj gre za vprašanje, kakšen obraz bo Slovenija v tem smislu imela v prihodnje, da bo lahko ostala znotraj okvira vrednot, na katerih je utemeljena EU," je še povedal Pahor.
Pahor opozoril na možnost zaostritve varnostnih razmer na Balkanu zaradi begunske krize
Predsednik Pahor je v Bruslju opozoril tudi na možnost resne zaostritve varnostnih razmer na Zahodnem Balkanu, če ne bo sodelovanja in reševanja begunskega problema na evropski način. "Prerekanja v povezavi z begunsko krizo niso produktivna. Treba je sodelovati," je pozval.
Pahor ocenjuje, da je položaj v Sloveniji zdramil Bruselj in da so pripravljeni pomagati, ker vidijo, da se Slovenija trudi iskreno in po svojih najboljših močeh ter da problem rešuje na evropski in human način, a da ne more sama zdržati tega ritma in pritiska.
Finančna pomoč Sloveniji bo po predsednikovih besedah izdatnejša, kot so sprva na strani EU načrtovali in kot smo mi pričakovali, komisija pa bo tudi posredovala pri policijskem sodelovanju, tako da bo to v naslednjih dneh in tednih Sloveniji zagotovo olajšalo breme.
Tudi v pogovorih z belgijskim kraljem Philippom, ki so bili konkretnejši od pričakovanj, je bilo opaziti, da Slovenija pušča s svojim ravnanjem dober vtis pri evropskih sogovornikih, ki vidijo, da se kot majhna država na human in evropski način spopada z velikim problemom, ter razumejo, da je treba pomagati, je pojasnil Pahor.
Asselborn: To ne more biti Evropa prihodnosti
Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je namreč po poročanju dpa odločitev Slovenije glede posredovanja vojske na mejah ocenil kot problematičen razvoj dogodkov. "To ne more biti Evropa prihodnosti," je menil danes za nemški radio.
Zunanji minister Karl Erjavec se je strinjal, da prihodnost EU ni v tem, da bi bile na mejah žice ali vojska. Po njegovem mnenju se kolega Asselborn s svojo izjavo tudi pridružuje takšni oceni Slovenije.
Tako Erjavec tudi ocenjuje, da kritike luksemburškega zunanjega ministra glede odločitve Slovenije za možnost napotitve vojske na mejo niso usmerjene v kritiko Slovenije, pač pa v kritiko EU, da nima celovite politike, ko gre za odgovore na migracije.
"Glede na to, da je Slovenija majhna država in so naši resursi omejeni, razmere pa presegajo kapacitete, pač uporabljamo vse zmogljivosti, da zagotavljamo ustrezno logistično podporo ter varnost državljanom in migrantom," je poudaril Erjavec. Dodal je, da je podobno z drugimi državami.
Izpostavil je še, da Slovenska vojska pri obvladovanju migracijskih tokov opravlja podporne naloge, zlasti v smislu zagotavljanja nastanitvenih kapacitet, materialnih sredstev, prevozov in podobno.
