Vodja bolnišnične šole: starši niso učitelji, treba se je osredotočiti na bistveno snov

Vsak dan si napišite urnik aktivnosti

Strukturirajte dan, napišite urnik, načrtujete katere dejavnosti želite in morate opraviti, to je ključen nasvet vodje bolnišnične šole OŠ Ledina Tanje Bečan. “Kdaj je čas za učenje, kdaj za delo od doma, kdaj bo kosilo, druga gospodinjska opravila, igra, čas za klepet s prijatelji po telefonu, video povezavah, branje knjig, gledanje televizije, ne pozabite na fizične aktivnost - telovadbo, kar je izjemno pomembno, četudi v omejeni obliki, pa tudi lenarjenje, da ne delamo nič, saj si moramo odpočiti.”

Metodika dela na daljavo je povsem drugačna od dela z otroki v živo

V bolnišnični šoli, ki deluje že skoraj 70 let, v okviru osnovne šole Ledina pa kakšno leto manj, imajo z učenjem v prilagojenih razmerah, na daljavo in s pomočjo informacijske tehnologije veliko izkušenj, znanja. 19 oddelkov imajo skupaj na Pediatrični, Dermatološki, Ortopedski, Psihiatrični kliniki in rehabilitacijskem centru Soča, kjer uči 23 učiteljev. Vsako leto bolnišnično šolo obiskuje približno 2700 otrok, od tega 600 dijakov. Šolsko delo se v bolnišnici odvija v manjših skupinah, pogosto individualno, v bolniških sobah, ob posteljah. 

Med epidemijo tudi bolnišnična šola poteka na daljavo, tako za tiste obolele učence in dijake, ki so doma, kot za tiste, ki so ostali v bolnišnici. Izkušnje z učenjem na daljavo imajo od leta 1996 pove Bečanova in ob tem opozori: “Metodika dela na daljavo je povsem drugačna od dela v živo z otroki. Skrbno je treba odmeriti snov, dobro premisliti, kaj je v teh okoliščinah zares bistveno, ne prekomerno obremenjevati staršev. Starši so v tem obdobju lahko le tutorji, pomočniki otrokom. Starši niso in ne morejo biti učitelji. Otroci starše še posebej zdaj potrebujejo, da jih opolnomočijo na čustvenem področju.”

Po tednu dni so prve izkušnje z e-izobraževanjem dobili tudi učitelji, pa čeprav so pred tem imeli že nekaj znanja, marsikateri seminar z učenja na daljavo. Na Zavodu za šolstvo opozarjajo, da je dnevni stik med učitelji in učenci zlasti na razredni stopnji izjemno pomembnem, zato so pripravili številna navodila, pripročila, nasvete učiteljem za poučevanje na domu, “naj učitelj tudi z učenci vzpostavijo stik v živo”.

Celotnega urnika na daljavo ni mogoče prenesti

Nemalo staršev in otrok obupuje nad količino snovi, izdelkov, celo športni dan je otrokom in tako tudi staršem naročila ena izmed ljubljanskih šol. Nekateri starši pomagajo otrokom tudi več ur dnevno, določeni pomagati ne znajo, veliko jih tudi ne utegne, ker delajo od doma. 

Bečanova pripoveduje, da je zdaj nemogoče celoten urnik prenesti na daljavo. “Treba se je zavedati, da razmere poučevanja na daljavo niso enake za vse učence, da vse družine nimajo idealnih pogojev, ne tehničnih, ne znanja, ne časa. V tem primeru se je treba držati načela: manj je več.” Pripoveduje o delu in izkušnjah iz bolnišnične šole in se hkrati zaveda, da imajo izjemno srečo, saj po video povezavi delajo “ena na ena”, torej učitelj - učenec, tega seveda učitelji, ki imajo v razredu 25, tudi 30 otrok, ne morejo početi. Ob tem ugotavlja, da so se učitelji in šole, ki so bili kar naenkrat pahnjeni v novo, neznano situacijo, izjemno hitro in dobro znašli.

Prav to je po prvem tednu šolanja od doma poudaril predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan češ, da je šolski sistem praktično čez noč naredil velikanski skok naprej. "Jaz sem svetoval svojim učiteljem, da učencem pošiljajo učne liste, ki se morajo tiskati, pa tudi takšne, ki so interaktivni. Naj uporabljajo spletne učilnice in delo z učbeniki ter delovnimi zvezki v fizični obliki. Na voljo pa so jim tudi naloge različnih založb na spletu, ki so brezplačne." To je prednost tudi za tiste družine z več otroki in le enim računalnikom, da lahko uporabljajo različne oblike in se razporedijo čez dan na računalniku. 

Da ne bi vsi skupaj pregoreli v želji nadoknaditi vsega, se naučit vsega, Bečanova se ob tem pošali, “veste, učitelji se kdaj v svoji vnemi sploh ne znamo ustaviti, smo brezmejni”, svetuje, da se je res treba prilagoditi in delati na bistvenih stvareh. Zaradi preobremenjenosti bi se lahko namreč zgodilo, da otroci sploh ne bi želeli več prižgati računalnika. “Če se to zgodi, tudi starši ne bi mogli več motivirati otroka, da sta šola in učenje pomembna. Učitelji morajo snov prilagoditi tako, da bodo otroci vedno odzivni, nujna je torej selekcija.”

Mladina je zelo pametna, poudari Bečanova, do potankosti obvladajo različne digitalne nosilce in platforme, zato je učenje na daljavo steklo hitro, “učenci in dijaki pa bodo v teh posebnih okoliščinah spoznali in izkusili morda zanje povsem novo, še neodkrito, a še kako uporabno stran za učenje na svojih priljubljenih digitalnih spremljevalcih.”

Ocenjevanje na daljavo po video povezavi

Nekateri učenci obiskujejo bolnišnično šolo le nekaj dni, drugi tudi več mesecev, celo vse šolsko leto, spet tretji se vanjo, zaradi svoje bolezni in zdravljenja, vračajo večkrat, tudi do desetkrat na leto. “Vedeti moramo, da nekateri otroci in mladostniki brez šolskega dela v bolnišnični šoli svojega šolanja ne bi mogli uspešno zaključiti.”

Učenci, ki obiskujejo bolnišnično šolo dlje časa, so ocenjeni - kontrolke, spraševanja, referati. Zdaj bodo ocenjevali ustno na daljavo, torej po video povezavah, da je otrok viden. S pomočjo športnih gimnazij, določenih fakultet proučujejo tudi možnost pisnega ocenjevanja, takšnega, da bo objektivno. Bečanova je zagovornica sprotnega ocenjevanja. “Prvič zato, da je ocena motivacija, drugič pa, da se ocenjevanje ne nakopiči, ker potem nastopijo druge stiske otrok.”

Starši, sporočajte učiteljem vaša opažanja, dileme, težave

Vodja bolnišnične šole staršem svetuje, da učiteljem sporočate svoja opažanja, težave, dileme, saj so povratne informacije za šolo izjemnega pomena, kajti le tako se bo lahko sistem učenja na daljavo izboljšal. 

Bečanova ob tem pove, “da bomo zdaj gotovo vsi ozavestili, kako pomembne in dragocene so sicer na videz povsem samoumevne stvari, denimo tudi šola.” Kako pomembna je na več nivojih, od druženja z vrstniki, do učiteljev, svetovalcev, ki so otrokom vedno na voljo za razlago, nasvete.

Tako, kot so doslej bolni otroci imeli šolo kot veliko vrednoto, “verjamem, da bo šola postala vrednota za čisto vse. Bolni otroci se vedno izjemno radi vračajo v šolo, k vrstnikom, učiteljem, dejavnostim, prepričana sem, da se bodo zelo radi v šolo vrnili tudi vsi zdravi učenci in dijaki, ki so zdaj zaradi epidemije koronavirusa doma, do takrat pa bomo odkrivali nov način šolanja. Zagotavljam vam, iz izkušenj naše šole, da zna tudi to biti zelo vznemerljivo.”