Voda v Železnikih pitna

Zavod za zdravstveno varstvo Kranj v četrtkovi analizi vode ni našel bakterij. Župan Železnikov Mihael Prevc je za 24ur.com potrdil, da je voda pitna brez prekuhavanja. Tako zdaj največja težava po vodni ujmi, ki je Selško dolino prizadela 18. septembra, postajajo naplavine, ki še vedno ležijo ob cestah in rekah, po travnikih in poljih.

Kam s 18.000 kubičnimi metri zemlje?

Kot je pojasnil župan Prevc, na Gorenjskem že pospešeno iščejo lokacijo za skoraj 18.000 kubičnih metrov zemlje, ki so jo prinesle narasle reke in hudourniki. O tej problematiki se občina med drugim dogovarja s Cestnim podjetjem Kranj in z lastniki nekaterih zemljišč ter z državo. Kam bodo naplavine odpeljali in koliko bo odvoz stal, pa zaenkrat še ni znano.

Krajani nezadovoljni s sanacijo

O problemih bodo prebivalci Plavža opozorili na zboru krajanov, ki je predviden ob koncu tega tedna. Šestčlanski odbor, ki so ga krajani imenovali minuli teden, pa je na občino in na pristojne institucije že naslovil nekatere zahteve. Med drugim zahteva, da občina s sredstvi, pridobljenimi za sanacijo plazov, takoj skupaj z lastnikom Kovaškega vrha ter skladom Kmetijskih zemljišč in gozdov začne sanirati grozeče plazove.

Poleg tega krajani zahtevajo, da občina skupaj z agencijo za vode in uradom za upravljanje z vodami takoj usmeri sredstva za poglabljanje struge in sanacijo obrežja Sore ter v obnovo obrambnih zidov.

Krajani menijo, da mora ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo takoj sprejeti ustrezne odloke ali druge podzakonske akte glede obveznosti čiščenja gozdov in odstranjevanja odpadkov ter odstranjevanja posekanega lesa. Že v naslednjem letu pa je po njihovem mnenju potrebno pristopiti tudi k obnovi Dermotovega jezu in postavitvi Dolečevega jezu.

"Vsi mogoči sanacijski programi že obstajajo, le s predalov jih je potrebno vzeti in začeti izvajati," še dodajajo v pobudi.

Niko utrpel za skoraj dva milijona evrov škode

Podjetje Niko iz Železnikov je v katastrofalnem neurju, ki je 18. septembra divjalo po Sloveniji, utrpelo 1,97 milijona evrov škode, od tega znašajo stroški izpada proizvodnje skoraj polovico.

V podjetju, ki je največji evropski proizvajalec mehanizmov za registratorje, bodo skušali izpad proizvodnje v največji meri nadomestiti do konca leta. Stroške poplav bodo delno krili iz zavarovanja, nekaj subvencij pričakujejo od države, delno pa z dotacijami poslovnih partnerjev ter lastnikov.