'Voda je ključna za naš obstoj, zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da jo zaščitimo'

12. marca letos se je Stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku Republike Slovenije v Priporočilu št. 11 odzval na sprejemanje novele Zakona o vodah. Vlado RS in državni zbor je pozval, "naj pri sprejemanju Novele zakona o vodah na prvo mesto postavita pravico do pitne vode, kot jo opredeljuje 70.a člen Ustave Republike Slovenije, ter v največji možni meri zaščitita vodovarstvena območja in s tem vire pitne vode pred onesnaženjem z nevarnimi snovmi oz. s spremembo zakona ne povečujeta tveganja za takšno onesnaženje," so sporočili iz urada predsednika.

V Priporočilu št. 11 poudarjajo, da gre za tako pomembno vprašanje, ki se nanaša na ustavno kategorijo, da se ga ne sme urejati po hitrem postopku oziroma skrajšanem zakonodajnem postopku.

Predsednik republike se je odzval povabilu Volkana Bozkirja, predsednika Generalne skupščine Združenih narodov

Predsednik RS Borut Pahor je zato sodeloval na srečanju na visoki ravni o izvajanju ciljev Agende 2030, povezanih z vodo, ki je potekalo prejšnji četrtek. Predsednik republike Pahor je poudaril, da je voda vir življenja in zanjo ni nadomestila. "Voda je ključna za naš obstoj, zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da jo zaščitimo," je dejal.

Pahor je ocenil, da je voda svetovno skupno dobro, ki pripomore k miru, enakosti in človeškemu razvoju ter nam lahko pomaga ublažiti podnebne spremembe. Nagovor je sklenil z besedami, da "takšno razumevanje narekuje okrepljeno mednarodno sodelovanje in celovit, z ukrepi podprt pristop k ravnanju z vodo". 

'Po eni strani smo privilegirani zaradi izjemne pitne vode, po drugi pitna voda postaja strateški vir in tudi tržno blago'

Predsednik DZ Igor Zorčič Zorčič je med obiskom novomeške enote Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano povedal, da je DZ pred odločanjem o zakonu o vodah prejel številna pisma in pobude, z današnjim obiskom pa je želel opozoriti, da mora biti tudi politika odgovorna do dejstva, da "smo po eni strani privilegirani zaradi izjemne pitne vode in da po drugi pitna voda postaja strateški vir in tudi tržno blago".

Na vprašanje o spornih odločbah, ki so ju na pobudo gospodarskega ministrstva predlagale koalicijske stranke, in sicer da bi na vodovarstvenih in obalnih območjih omogočili nekatere doslej nedovoljene posege, je odgovoril, da je omenjena novela še predmet državnozborske presoje.

Prepričan je, da so nekatere rešitve dobre in nekatere še "diskutabilne". Dejstvo pa je, da mora politika vedno tehtati med gospodarskim in družbenim razvojem na eni ter med ohranjanjem narave na drugi strani. "Verjamem, da bo tu na koncu odločitev prava," je dejal.

Kot je povedal vodja novomeške enote Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Dušan Harlander, državni monitoring pitne vode v Sloveniji poteka od leta 2004, v primerjavi s tem letom pa se je kakovost pitne vode v državi izboljšala. "Lahko ugotovimo, da je prišlo do zelo velikega izboljšanja kakovosti pitne vode v Sloveniji, saj je bil delež fekalno onesnaženih vzorcev v prvih letih nadzora približno 20-odstoten, zdaj oz. zadnja leta pa se giblje med enim in dvema odstotkoma," je navedel.

Pristavil je, da je visoka tudi raven kemijske skladnosti pitne vode, približno odstotek vzorcev pa je neskladnih. Navadno gre za pojavljanje posamičnih kovin v vodi, kar pa je lahko predvsem posledica neustrezne hišne ali vodovodne napeljave. Občasno še kje odkrijejo tudi ostanke pesticidov.

V Sloveniji je sicer 93 odstotkov uporabnikov priključenih na javne vodovode. Pri preostalih je voda velikokrat slabše kakovosti, delež teh uporabnikov pa se iz leta v leto zmanjšuje.

Harlander je še opozoril, da je voda pomembna za vse življenje na Zemlji in da njeno onesnaževanje ter onemogočanje dostopa do pitne vode pomenita grobo poseganje v osnovne človekove pravice. "Želel bi, da je svetovni dan vode prav vsak dan v letu," je povzel.

Obiska se je udeležila tudi direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik 

Direktorica je ob tem povedala, da se ob svetovnem dnevu voda še posebej sprašujejo o varnosti in vrednosti te dobrine in življenjskega vira. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je sicer največji javnozdravstveni laboratorij v Sloveniji, ki se intenzivno ukvarja tudi z vodami. Letno analizira dobrih 50.000 vzorcev, od tega dve tretjini predstavlja pitna voda.

Ukvarjajo se tudi z drugimi vodami in so močno vpeti v to in drugo okoljsko problematiko. Seveda pa je današnji dan posvečen predvsem premisleku o tem, kako lahko to dobrino še bolj zaščitijo, kaj vse lahko storijo za ta naravni vir in kako bodo z njim dolgoročno ravnali, je še navedla Žohar Čretnikova.

'Minister Vizjak, roke stran od naše pitne vode!'

Zakon o vodah trenutno na vodovarstvenih območjih še prepoveduje gradnjo naprav in obratov, ki za delovanje uporabljajo nevarne snovi in odpadke ali jih odlagajo: "Če pa bo DZ naslednji teden sprejel predlagane spremembe, to ne bo več tako," pa so nam svoje mnenje posredovali iz Levice.

Drugi odstavek 69. člena Zakona o vodah določa, da je gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objekta in naprave za odlaganje odpadkov na vodovarstvenem območju prepovedana. Vlada predlaga, da se takšen režim odpravi, da bi lahko minister za okolje in prostor Anton Vizjak sam z aktom odločal, kdaj je gradnja nevarnih objektov in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih vendarle dovoljena, so pojasnili v Levici 

Po njihovih besedah gre pri spornem predlogu še za enega v seriji zakonskih podtaknjencev. Prepričani so, da predlagana določba ni bila del zakona, ki je šel v javno obravnavo: "Praktično brez obrazložitve jo je vlada v zakon vstavila, preden ga je poslala v državni zbor."

Ker je predlagana sprememba za Levico nesprejemljiva, so v stranki prejšnji teden vložili amandmaje za črtanje poseganja na vodovarstvena območja: "Imamo privilegij, da živimo v vodno zelo bogatem delu sveta. In imamo dolžnost, da ta svet ohranimo za naslednje generacije. Zato, minister Vizjak, roke stran od naše pitne vode!"

LMŠ: Predlagana novela je velik korak nazaj pri varovanju voda

Novelo zakona o vodah, kot je predlagana za sprejem v DZ, se pri varovanju voda vračamo desetletja nazaj, namesto da bi naslavljali prihodnje izzive, pa so ugotavljali na okrogli mizi, ki jo je ob današnjem svetovnem dnevu voda v Ljubljani pripravila stranka LMŠ.

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović, ki je bil eden pobudnikov vpisa pravice do pitne vode v ustavo, je dejal, da predlog novele kaže, da vlada daje pred naravo, okoljem in pitno vodo prednost interesom gospodarstva oz. parcialnim interesom. "Lahko se zgodi ena tragedija in Slovenija bo imela velike težave pri zagotavljanju pitne vode," je poudaril.

Za LMŠ je nesprejemljiv predlog, da bi lahko vlada omogočila gradnjo objektov in naprav, ki pri proizvodnji uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenih območjih. Sporna se jim zdi tudi sprememba, da bi se lahko na priobalnih in vodnih zemljiščih gradilo objekte v javni rabi po gradbenem zakonu, med drugim gostinske, trgovske in poslovne objekte, hotele ...

Ti dve predlagani spremembi je izpostavila tudi predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik in povedala, da so DZ pozvali, naj predlog umakne. Predlog namreč spreminja že dosežene standarde pri upravljanju z vodami, "ki smo si jih izborili v zadnjih desetletjih in ki bazirajo na desetletjih strokovnega dela". Opozorila je, da ima sicer 93 odstotkov prebivalstva v Sloveniji vodooskrbo iz javnega vodovoda, da pa je le okoli polovica vodnih virov zaščitena z vodovarstvenimi pasovi.

"S predlogom sprememb se pomikamo 50 let nazaj v zgodovino, namesto da bi se ukvarjali s prihodnostjo," je poudarila in med prihodnjimi izzivi navedla onesnaženje z mikroplastiko in odpornost mikroorganizmov na antibiotike. Menila je, da bi se dalo vse ambicije okoljskega in gospodarskega ministra z dodatnim trudom uresničiti ob obstoječem zakonu.