Vnaprej določeno cepivo je trenutno glavna ovira pri odločitvah ljudi o cepljenju

Z raziskavo #Novanormalnost družba Valicon, ki se ukvarja z javnomnenjskimi in trženjskimi raziskavami in svetovanjem v Sloveniji, spremlja ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah.

V zadnji meritvi so izmerili do zdaj najvišjo realizirano in izraženo namero za cepljenje, ki se je zelo približala 60 odstotkom, zdaj namreč znaša 59 odstotkov. V številko je vključen seštevek že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili. "Trend je v zadnjem mesecu pozitiven, sredi aprila je bilo razmerje namreč 53:47. Podobno visoko namero, ob precej manjšem deležu že cepljenih, smo sicer izmerili v začetku aprila (58:42) ter v drugi polovici februarja (57:43)," so rezultat raziskave #Novanormalnost pojasnili predstavniki Valicona.

Pozitivni trend do cepljenja bi pospešila možnost izbire cepiva

Na osnovi te meritve ocenjujejo, da je zdaj minimalna dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let 65 odstotkov, maksimalna pa 81 odstotkov. "Očitno se torej soočamo s tretjim vrhom in pozitivnim trendom v realizirani in izraženi nameri, še bolj pa bi ta trend pospešila možnost izbire cepiva," sklepajo iz Valicona. 

Če bi bilo namreč možno izbirati med različnimi cepivi, bi se izražena namera – ta znaša 33 odstotkov, polovica od teh zagotovo, polovica verjetno – dvignila za dobro četrtino oziroma za devet odstotnih točk, na 42 odstotkov, pri čemer bi se delež 'zagotovo da' skoraj podvojil, in sicer s 16 na 30 odstotkov, so pojasnili iz Valicona. 

V precej manjši meri bi na izraženo namero vplivale različne nagrade. Kot možnosti so v Valiconu navedli nagrado v višini 20 evrov, vključitev v žrebanje za večjo nagrado v vrednosti 5000 evrov ali turistični bon. "Te bi prispevale le dve odstotni točki k izraženi nameri za cepljenje, predvsem bi vplivale na prelivanje anketirancev iz verjetne v gotovo namero, manj pa na spremembo mnenja tistih, ki cepljenju niso naklonjeni. Ob uporabi obeh spodbud hkrati bi se izražena namera dvignila za deset odstotnih točk, na 43 odstotkov," so izračunali v Valiconu.

'Ne glede na vzrok se mora vlada soočiti z dejstvom, da je vnaprej določeno cepivo trenutno glavna ovira'

V družbi sklepajo, da ti rezultati pojasnjujejo, da je vnaprej določeno cepivo trenutno glavna ovira za določen del prebivalstva in da bi se z možnostjo izbire izražena in realizirana namera bistveno povečali. "Ne glede na to, kaj je temu vzrok, je to v tem trenutku dejstvo, s katerim se mora soočiti vlada. Vladi se je sicer v zadnjih dveh tednih zaupanje pri upravljanju epidemije nekoliko izboljšalo, stopnja zaupanja se je z –57 dvignila na –43 odstotkov, razmerje med bolj zaupam in bolj ne zaupam je sedaj 28:72. Spremembo pripisujemo splošnemu izboljšanju počutja prebivalcev," so pojasnili.

Osebno doživljanje epidemije občutno boljše, tudi ostali kazalci kažejo na vračanje k normalnemu življenju

Zadnja meritev kaže, da je dojemanje trenutne situacije precej manj negativno, manj je zaskrbljenosti in občutno več je optimizma. "Tudi drugi kazalci kažejo, da se situacija počasi umirja in da se vračamo k bolj normalnemu življenju," so ugotovili pri Valiconu.

V tokratni meritvi namreč zaznavajo občutno izboljšanje osebnega počutja. Delež teh, ki situacijo dojemajo kot negativno, je prvič od februarja padel pod 60 odstotkov in znaša 53 odstotkov. Podobno vrednost so nazadnje izmerili pred dobrega pol leta, čemur so sledili meseci občutno večjega negativizma. "Opazen je tudi skok deleža tistih, ki situacijo opisujejo kot 'normalno glede na nove razmere' (20 odstotkov), in je od prejšnje meritve narasel za deset odstotnih točk, po daljšem obdobju pa je opazno manj tudi takih, ki situacijo opisujejo kot 'neprijetno in utrujajočo' (40 odstotkov)."

Tudi ocena situacije, glede na stanje pred epidemijo, se je nekoliko izboljšala. Tokrat je delež tistih, ki menijo, da je njihovo življenje slabše kot pred epidemijo, padel za sedem odstotnih točk, a se je za ta odgovor še vedno odločila polovica anketirancev. Nekoliko več vprašanih ocenjuje, da je njihovo življenje enako kot pred epidemijo (39 odstotkov), zrasel pa je tudi delež teh, ki menijo, da je njihovo življenje boljše kot pred epidemijo (11 odstotkov), in sicer za štiri odstotke. "Kljub temu, da delež teh, ki ocenjujejo, da je epidemija negativno vplivala na njihovo življenje, ostaja visok, pa opažamo, da se tudi ta ocena nekoliko izboljšuje, kar kaže na neke vrste normalizacijo razmer," so utemeljili v Valiconu.

Eden od kazalcev vračanja v 'novo' normalnost je tudi upad deleža zaposlenih, ki delo opravljajo samo od doma. Ta se je v primerjavi z aprilom, ko so v Valiconu redno začeli spremljati tudi ta indikator, prepolovil in zdaj predstavlja 4 odstotke vprašanih. Kljub temu, da je bil odstotek zaposlenih, ki so ves čas delali na delovnem mestu, tudi v času slabše epidemiološke situacije visok, pa tokrat opažajo, da se je še dodatno povzpel. "Da ves čas delajo na delovnem mestu, je tokrat odgovorilo več kot tri četrtine vprašanih (77 odstotkov), aprila se je ta odstotek gibal še pri okrog 65 odstotkih," so podatke predstavili v Valiconu.

Na bolj normalno situacijo kaže tudi nekoliko večji obseg potrošnje. V Valiconu namreč opažajo, da je v tokratni meritvi več takih, ki pravijo, da v primerjavi s pol leta nazaj trošijo več. Za ta odgovor se je odločilo osem odstotkov vprašanih, kar je najvišji delež, odkar izvajajo raziskavo. Dobra tretjina sicer odgovarja, da ni spremenila navad in ne pričakuje sprememb, zmanjšal pa se je delež tistih, ki pravijo, da trošijo manj, in je s 44 odstotki primerljiv z deležem oktobra lani.

Tokrat so v družbi Valicon evidentirali tudi nekoliko nižji delež tistih, ki dogajanje v zvezi z epidemijo spremljajo redno, saj je ta odstotek z 48 padel na 45 odstotkov. Po drugi strani je tokrat več vprašanih odgovorilo, da dogajanje spremljajo občasno, a nič manj pogosto kot druge tematike, ki jih zanimajo – ena petina vprašanih. Pri ostalih odgovorih v Valiconu niso opazili večjih razlik.