'Vmesno poročilo preiskovalne komisije se bere kot politični triler'

Preiskovalna komisija DZ v vmesnem poročilu ugotavlja, da "poslovanje in financiranje velike večine aktivnosti SDS poteka po omrežju obvodnih računov, vzpostavljenih na različnih ravneh okoli centralnega računa stranke".

Komisija DZ je v parlamentarno preiskavo vključila podjetja NovaTV24.si, Nova hiša, Nova obzorja in Geopolar Zaščite. Na podlagi izjav virov, prič in dokumentacije komisija v vmesnem poročilu sklepa, da omenjena podjetja delujejo kot obvodni računi danes največje opozicijske stranke in da gre torej za politični in poslovno-finančni projekt stranke SDS, je v predstavitvi izpostavila predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek.

V takem modelu financiranja sodelujejo funkcionarji stranke na lokalni in državni ravni, posamezniki s finančnim interesom, pa tudi madžarski kapital. Poslovanje pa po ugotovitvah komisije poteka predvsem v gotovini.

Poročilo navaja, da je v "razpršeno omrežje obvodnih računov stranke SDS" vstopilo veliko zasebnih poslovnih subjektov, ki so v obdobju tretje vlade prvaka SDS Janeza Janše dobili posle z državo, oziroma so bili financirani iz javnih sredstev. Hkrati je po navedbah v poročilu utemeljen sum, da je moral vsak, ki je vstopal v te posle z državo, za pridobljeni posel nekaj "vrniti" stranki.

Ob tem je Šetinc Paškova izpostavila pet primerov financiranja SDS. Komisija bo ugotovljene sume kaznivih dejanj naznanila pristojnim organom, pozvala pa je tudi k spremembam zakonodaje.

Vse opisano govori o tem, da je SDS za 14 milijonov evrov za financiranje svojega ključnega političnega projekta podredila interese lastne države interesom sosednje Madžarske, je dejala. "Sama sem bila, kot veste, označena za odsluženo prostitutko, prav to pa se je v tem primeru storilo državi, postavljena je bila na cesto kot cenena prostitutka," je zaključila.

Dokazi, ki jih je zbrala komisija, ne kažejo le na sum konflikta interesov, ampak izkazujejo, da so bila nekatera dejanja v smeri vračanja uslug že izvedena, slovenski državni interesi pa v določenih primerih že podrejeni tujim oblastnim in kapitalskim interesom v zameno za finančni interes SDS, je v prestavitvi stališč poslanskih skupin dejal poslanec SD in član preiskovalne komisije Soniboj Knežak. "Gre namreč za dokaze, da je vplivna politična stranka pripravljena za lastno finančno korist žrtvovati celo strateške državne interese," je dodal.

"Ti ljudje so pokazali cankarjanski hlapčevski odnos do svoje domovine," je SDS očital poslanec Svobode Lenart Žavbi, ki je tudi član komisije. Predsednik SDS Janez Janša, ki je v preiskovanem obdobju vodil tudi vlado, je po njegovem mnenju "Slovenijo prodal za prgišče forintov". Članom preiskovalne komisije pa se je zastavilo tudi vprašanje, zakaj madžarska podjetja "niso porabila niti evra" za oglaševanje v medijih, ki niso v lasti SDS, je izpostavil.

Vmesno poročilo, ki ima približno 700 strani, "se bere kot politični triler", je dejala poslanka Levice Nataša Sukič, sicer tudi članica komisije. "A že tisto, kar je javno, pritrjuje domnevi, da je stranka SDS nekakšna krinka za neregistrirano in prikrito podjetje, ki politični vpliv spretno izkorišča za črpanje finančnih sredstev iz državnih podjetij, občin, javne uprave, celo iz sosednje Madžarske," je dejala. Ob tem je poudarila še, da se je članom komisije zastavilo vprašanje, kaj je pri povezovanju stranke SDS in Madžarske delala Slovenska varnostno obveščevalna služba (Sova). "Zakaj je gledala stran, zakaj je komisija lani kljub večkratnim ponovljenim in dopolnjenim vprašanjem od Sove prejela zgolj površna in pavšalna pojasnila? To nas vse skupaj lahko še kako skrbi," je dejala.

Poslanec SDS Žan Mahnič je protestiral, da se na javnem delu seje izdajajo tajni podatki o delovanju Sove. Pri tem pa da "pljuvajo v lastno skledo", saj so v omenjenem obdobju Sovo vodili direktorji, imenovani s strani levo-sredinskih vlad. Ugotovitve komisije je označil za natolcevanja, ki "nimajo nobene veze s SDS". Komisiji očita tudi, da preiskuje zasebne osebe, kar je zloraba namena in same preiskovalne komisije. Dodal je, da so se različne preiskovalne komisije že ukvarjale s tem, a v vseh teh letih niso dokazale nič oprijemljivega. "Verjetno boste sedaj, ko imate pod kontrolo policijo, malo pohiteli, ampak pospešite v višjo prestavo, ker dan volitev se bliža," je dejal.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek pa je dejal da se v NSi zavzemajo, da se razjasnijo vsi sumi o morebitni politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine. "Zato bomo podprli dopolnilo, ki so ga vložili v poslanski skupini SDS ter sklepe iz vmesnega poročila," je dejal.

SDS je namreč vložil dopolnilo, s katerim predlaga širitev odrejene parlamentarne preiskave. In sicer bi preiskovalna komisija preiskovala tudi domnevno nezakonito financiranje volilne kampanje Gibanja Svoboda pred lanskimi parlamentarnimi volitvami.

Kot je na seji pojasnila podpredsednica DZ Meira Hot, DZ o tem dopolnilu ne bo razpravljal, niti glasoval, saj je nepravilno vloženo. Preiskovalna komisija DZ je samostojen in neodvisen institut, zato DZ preiskovalni komisiji ne sme nalagati obveznosti, kot jih predvideva dopolnilo, je pojasnila.

Na čelu preiskovalne komisiji o financiranju strank zdaj Tamara Vonta 

Danes je sicer DZ s funkcije predsednice preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, razrešil Šetinc Paškovo, ter na njeno mesto imenoval poslanko Svobode Tamaro Vonta. Predsednica odbora za kulturo, ki ga je doslej vodila Vonta, pa je po novem njena poslanska kolegica Sara Žibrat. 

Spomnimo. Razrešitev Šetinc Paškove kot članice in predsednice preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, je predlagala poslanska skupina Svoboda. Predlog sledi njeni izključitvi iz stranke Gibanje Svoboda, čeprav poslanka zaenkrat ostaja članica poslanske skupine. 

Njeno razrešitev je danes podprlo 46 poslancev iz vrst koalicijskih Svobode, SD in Levice, proti pa je glasovalo pet poslancev NSi in Šetinc Paškova sama. Kot je opozorila pred glasovanjem, od vodje poslanske skupine Svoboda Boruta Sajovica ni dobila nobenega konkretnega razloga, zakaj se jo menjuje.