"Kot predsednik komisije pričakujem od DZ, da bo bistvene ugotovitve vmesnega poročila sprejel in da bo sprejel tudi predlog sklepa, v katerem DZ poziva ministra za notranje zadeve k odstopu," je v izjavi za javnost povedal predsednik komisije Rudi Medved. Ta je ob tem pozval tudi predsednika vlade Janeza Janšo, da o tem odstopu tudi obvesti Državni zbor, "ker vemo, da je minister že odstopil pa tega obvestila v DZ nikoli ni bilo".
Povedal je, da je preiskovalna komisija dokazala, da kadrovanje v policiji poteka mimo strokovnih kompetenc in po načelu lojalnosti. Kadri, ki vladajoči politiki niso všeč, pa se premeščajo v posebej ustanovljene delovne skupine, ki nimajo ne zadolžitev, ne evalvacije, je poudaril Medved, in dodal, da politika svoj vpliv uveljavlja preko generalnega direktorja policije.
Vladajoča politika po njegovem mnenju preko Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki da je docela politično reorganiziran, vpliva celo na potek oz. izid posameznih preiskav. "Preiskovanci kot so Zdravko Počivalšek in Rok Snežič, so vnaprej obveščeni o hišnih preiskavah, te pa se potem ne premaknejo z mrtve točke," je dejal Medved. Ocenil je še, da minister Aleš Hojs in državna sekretarja na njegovem ministrstvu s svojimi javnimi nastopi in zapisi na družbenem omrežju spodbujajo sporne prakse in zato večkrat ponovil, da predlaga ministrovo razrešitev.
Predrag Baković je v izjavi za javnost povedal, da vmesno poročilo preiskovalne komisije kaže na stvari, kako poteka vmešavanje v inštitucije, kot je Policija. "Najprej seveda tako, da se nastavijo takšni kadri. Politika lahko popolnoma legalno zamenja generalnega direktorja Policije in tukaj bi se kadrovanje moralo ustaviti. Zlasti politično. Pa se ni. Na ključna delovna mesta so se postavili ljudje, ki so potem omogočili tudi način in na široko odprli vrata politiki, da je lahko pričela s svojimi dejanji. Na način kadrovanja in vmešavanja v konkretne zadeve. Če ključne ljudi umakneš od pomembnih preiskav in jih daš v neke delovne skupine, to zagotovo je vmešavanje v posamezne primere. Govorim o primeru kriminalista, ki je bil vodja preiskave glede nabave zaščitne opreme, ki se je kar naenkrat znašel v tej delovni skupini. To so omogočili ključni ljudje na položajih, ki jih je postavil generalni direktor Policije."
Odgovornost politike, neposredno ministra in državnih sekretarjev, je po njegovih besedah tako subjektivna kot objektivna. "Subjektivna, če že ne drugje, v tem, da niso storili nič, da se te stvari ne bi zgodile. In objektivna zato, ker so odgovorni za vsako dejanje, ki ga nezakonito ali nepravilno stori njihov podrejeni."

Navedel je primer kadrovanja, ko so človeka, ki je bil obravnavan zaradi kaznivega dejanja mobinga na delovnem mestu, poskušali zaposliti nazaj in so v povezavi s tem odšli trije ključni ljudje – vodja službe generalnega direktorja Policije in dve vodji na notranjih preiskavah. "To pomeni, da so se umaknili trije ljudje in potem se je ta oseba lahko zaposlila."
Baković je kot zanimivost pojasnil, da je bil ena od prvih žrtev političnega kadrovanja pravzaprav Anton Travner. "On je, po svojih izjavah sodeč, odstopil iz osebnih razlogov. Tisti dan je bil na morju, na dopustu je jadral. Predstavljajte si slikovito, kako se je to zgodilo – med jadranjem se je spomnil in se odločil, da bo pa kar malo odstopil. Verjetno po telefonu ali kakor koli že poslal odstopno izjavo ministru. In potem je jadral naprej. Slučajno so se tistega dne zgodile hišne preiskave v zvezi z nabavo zaščitne opreme in tisti dan je odstopil še nekdo – minister sam. In on je povedal, da je odstopil zato, ker so se zgodile te hišne preiskave. In kaj je ostalo gospodu Travnerju drugega, kot da reče, da odstopa iz osebnih razlogov? Ne more odstopiti zato, ker je Policija delala dobro, zakonito in v skladu s svojimi pooblastili. Ne ostane mu drugega, kot da reče, da odstopa iz osebnih razlogov. Na dopustu, v času, ko se imamo ljudje dobro in ne razmišljamo o službi. In to je ena od ključnih in zanimivh žrtev, ki se je zgodila."
Trenutna oblast po Bakovićevih besedah ne prenese kritike in poskuša obračunavati z vsakim, ki se kritično izraža. "Na to kaže tudi to, kako so iz rezervnega sestava pomožne policije odslovili dolgoletnega policista, ki ga tudi sam osebno poznam in vem, da je vrhunski. Kako so mu naložili, da mora plačati za leto dni denar, ki ga je dobil iz naslova pripravljenosti. Kako so naredili z gospodom Gantarjem, ko je izražal svoje stvari na Twitterju. Vse to delajo z namenom, da utišajo ta kader in da vplivajo na druge, da ne bi dvignili glave in povedali še česa!"
DZ je nato s 44 glasovi proti in 42 glasovi za zavrnil sklepe vmesnega poročila preiskovalne komisije o političnem vmešavanju v policijo. DZ prav tako ni potrdil bistvenih ugotovitev vmesnega poročila. V koalicijskih vrstah so povedali, da je poročilo nestrokovno, zavajajoče in škodljivo ter da ne bi prestalo pravne presoje. Prav tako opoziciji očitajo, da gre pri komisiji le za brutalen obračun s politično konkurenco.
Spomnimo
Preiskovalna komisija DZ je vmesno poročilo sprejela 10. januarja. Takrat je predsednik komisije Medved dejal, da so zaslišanja 20 prič in pregled dokumentov potrdili, da v slovenski policiji stvari tečejo po diktatu politike. V sistemu Policije po njegovih besedah sistematično potekajo kadrovske čistke in se sistematično posega v nekatere predkazenske postopke, predvsem tiste, ki se dotikajo funkcionarjev vladajoče politike.
Državnemu zboru je komisija v vmesnem poročilu predlagala, da po obravnavi poročila sprejme dva sklepa, in sicer da DZ predlaga ministru za notranje zadeve, da odstopi s funkcije ministra, ter da naj vlada po odstopu ministra Hojsa s položajev razreši oba državna sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve – Franca Kanglerja in Boža Predaliča. Ločeno mnenje k vmesnemu poročilu sta sicer podala poslanec Dejan Kaloh (SDS) in Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS).
Končno poročilo komisije naj bi bilo sicer končano do konca mandata.
KOMENTARJI (640)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.