Škofjeloški župan Igor Draksler je po nedavni odločitvi ustavnega sodišča, da se na najmanj treh voliščih ponovijo županske volitve, na DZ vložil pobudo za začetek postopka za spremembo zakona o lokalnih volitvah. Ustavno sodišče je namreč na pobudo škofjeloškega županskega kandidata Dušana Krajnika že 17. maja odločilo, da je omenjeni zakon neskladen z ustavo, ker ne določa, da člani volilnih odborov ne morejo biti osebe, ki so s kandidati v sorodstvenem ali podobnem razmerju.
Kot je pojasnil Draksler, je neskladje z ustavo, ki ga je ugotovilo ustavno sodišče, DZ dolžan odpraviti v roku enega leta od objave odločbe v uradnem listu. Tako bi moral biti zakon spremenjen do 30. maja prihodnje leto. Z vložitvijo pobude pa Draksler želi, da bi zakonodajalec vprašanje rešil vsaj do naslednjih lokalnih volitev, da se zaradi nedorečene volilne zakonodaje oziroma zaradi neustavne pravne praznine ne bo še kje ponovila volilna zgodba iz Škofje Loke.
Kot je znano, je ustavno sodišče po pritožbi Krajnika, ki je med drugim opozoril, da sta bila v volilnih odborih na lanskih lokalnih volitvah tudi Drakslerjeva sinova, ocenilo, da je s tem, ko zakon ne določa, da v volilnih odborih ne smejo biti osebe, ki so s kandidati v sorodstvenem ali njemu podobnem razmerju, kršeno načelo enakosti volilne pravice. Volilni odbori morajo namreč biti oblikovani tako, da je zagotovljeno enakopravno obravnavanje vseh kandidatov na volitvah. To pa je mogoče doseči le, če volilni odbori delujejo nepristransko in neodvisno. Zato mora biti volilni odbor sestavljen tako, da ne obstajajo okoliščine, ki bi vzbujale dvom v njegovo nepristranskost.
Na podlagi sodbe ustavnega sodišča bo moral DZ v zakonu določiti krog oseb, ki zaradi sorodstvenega ali temu podobnega razmerja ne bodo mogli biti člani volilnih odborov. Krog oseb glede na stališče ustavnega sodišča ne bo mogel biti omejen na ožje sorodnike, pristranskost volilnega odbora bo namreč lahko kandidat ali volivec videl tudi v tem, če bodo v volilnem odboru osebe, ki so s kandidati v kakšnem drugem osebnem razmerju, kot je na primer prijateljstvo.
Pri tem je potrebno upoštevati, da lokalne volitve ne pomenijo le volitve župana, ampak tudi članov občinskega sveta in svetov krajevnih skupnosti. Krog oseb, ki ne smejo biti člani volilnih odborov, zato ne sme biti preveč širok, je opozoril Draksler.
Škofjeloški župan DZ tudi predlaga, da poleg kroga oseb določi tudi način, kako bo občinska komisija ob imenovanju oseb v volilne odbore ugotavljala sorodstveno ali temu podobno razmerje s kandidati. "Kolikor je meni znano, namreč v Sloveniji ne vodimo registra plemenskih skupnosti oziroma registra sorodstvenih razmerij," je dejal Draksler. Zaradi zahtevnosti vprašanja, ki ga DZ mora urediti do 30. maja, Draksler predlaga, da zakonodajalec čim prej začne s postopki za spremembo zakona. "Zaenkrat se zakonodaje še ni nihče lotil, rok pa se že bliža," je opozoril Draksler, ki meni, da bo sprememba zakonodaje za pravnike trd oreh, saj je težko napisati zakon, ki bo sledil odločbi ustavnega sodišča.
Škofjeloška občinska komisija se bo morala z zahtevnim vprašanjem sestave volilnih odborov spopasti, še preden bo zakon usklajen z ustavo. Zato se bo morala ravnati po odločbi ustavnega sodišča, ki pa problema ne rešuje dovolj podrobno. "Pri nas občinska volilna komisija ne bo imela lahkega dela," je ocenil Draksler in spomnil tudi na vprašanje, ali lahko v občinski volilni komisiji sedijo predstavniki strank, saj so ti s kandidati neposredno povezani.
Drakslerjeva pobuda o spremembi zakona sicer nima nobenega vpliva na postopek na upravnem sodišču, ki sedaj po sklepu ustavnega sodišča odloča, ali bodo volitve ponovljene na vseh škofjeloških voliščih in ne le na treh, kot je sodišče prvotno odločilo. Zakonski rok za odločitev upravnega sodišča je sicer 30 dni, vendar pa Draksler opozarja, da to ne pomeni, da bo v tem času odločeno, saj je prej o tem primeru odločalo kar sedem mesecev.