Vlom ali preiskava?

Kljub policijski patrulji, ki se občasno zapelje mimo romskega naselja v Dečji vasi, naj bi vlomili v domovanje romske družine Strojan, ki se je morala zaradi konfliktov s krajani Ambrusa preseliti v nastanitveni dom v Postojno.

»Odnesli so nam agregat za elektriko. Policija je že pri nas in dejanje preiskuje. Trenutno čakamo na tehnika,« je za 24ur.com povedal Mirko Strojan in dodal, da naj bi se vlom zgodil, medtem ko so policisti odšli na malico. Neznanci naj bi poleg tega razbili tudi okenski okvir hiše in ključavnico na sosednji baraki.

Tiskovna predstavnica PU Ljubljana Martina Gramec zavrača očitek, da naj bi se vlom zgodil medtem, ko so policisti odšli na malico. Glede varovanja naselja pri Dečji vasi pa še sporoča, da policija s povečano prisotnostjo zagotavlja splošno varnost na tem območju, ne opravlja pa stražarske službe.

Policisti opravljajo ogled kraja dejanja in zbirajo vsa potrebna obvestila, so za 24ur.com sporočili s Policijske uprave Ljubljana.

Strojanovi ostajajo v Postojni do naslednje nedelje

Odvetnik ambruških Romov Robert Čebular je danes dejal, da bo romska družina Strojan, ki je začasno preseljena v Postojno, tam ostala do 19. novembra. Do takrat pričakujejo, da bo določena lokacija, na katero se bodo lahko trajno preselili. O nadaljnjih korakih pa se bodo odločali v primeru, da ne bo prišlo do dogovora.

Čebular je spomnil, da se je družina Strojan konec oktobra dogovorila o tem, da se za najdlje tri tedne preseli v Postojno. 19. novembra pa se izteče rok za določitev trajne lokacije, ki jim ga je konec oktobra obljubil minister za notranje zadeve Dragutin Mate.

Bo zakon prinesel rešitev?

Vlada prihodnji teden še ne bo obravnavala predloga krovnega zakona o romski skupnosti v Sloveniji, ker so potrebne še nekatere korekcije, tako med drugim glede finančnega vidika in glede obrazložitev posameznih členov, je povedal direktor urada vlade za narodnosti Stanko Baluh. Popravljeno in dopolnjeno besedilo bo šlo spet v medresorsko usklajevanje, vendar je Baluh izrazil upanje, da ga bo vlada obravnavala v treh tednih.

Vladna komisija za zaščito romske etnične skupnosti je v sredo predlog, ki naj bi ga vlada obravnavala po rednem postopku, dopolnila, zdaj pa so potrebne še nekatere korekcije, je pojasnil Baluh. Pomembnejši del predlaganega zakona je člen, ki določa sogovornika vlade in vladnih služb pri reševanju odprtih vprašanj. Na državni ravni bo tako oblikovan svet romske skupnosti RS, ki bo oseba javnega prava. V njej bodo predstavniki občinskih romskih skupnosti, Zveze Romov Slovenije in civilne družbe, je pojasnil.

Zakon naj bi uredil položaj in posebne pravice romske skupnosti ter opredelil odgovornost državnih in lokalnih organov. Po mnenju ministra za šolstvo in predsednika vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti Milana Zvera zakon sledi prepovedi diskriminacije na katerem koli področju družbenega življenja, zlasti pa na področju zaposlovanja, vzgoje in izobraževanja ter socialne varnosti.

Glede na dve leti stare podatke občin je v Sloveniji v 25 občinah (v 11 prekmurskih in v 14 dolenjskih, belokranjskih in posavskih občinah) 90 romskih naselij. Največje romsko naselje je s približno 670 prebivalci naselje Pušča v Mestni občini Murska Sobota, ki je prva romska krajevna skupnost v Sloveniji in tudi v Evropi. Najmanjše romsko naselje v Sloveniji je naselje Pince v Občini Lendava z dvema prebivalcema. V Prekmurju je po podatkih občin 34 romskih naselij (3237 prebivalcev), na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju pa je skupaj 56 romskih naselij (3211 prebivalcev). Podatkov, koliko od teh naselij je nelegalnih, na uradu za narodnosti nimajo.

Težave v šolstvu in zaposlovanju

Večina pripadnikov romske skupnosti ni končala osnovne šole. V skladu s programom za pomoč Romom iz leta 1995, sklepi vlade iz leta 2004 in zakonodajo, npr. zakoni o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, o vrtcih in o osnovni šoli, ministrstvo za šolstvo in šport šolam z romskimi otroki priznava dodatne pedagoške ure za skupno izvedbo pouka zunaj matičnega razreda.

Za Rome so zagotovljeni tudi blažji normativi in standardi za oblikovanje oddelkov, država pa mesečno nakazuje dodatna sredstva šolam za romske učence z nakupom pripomočkov ter stroški v zvezi z dejavnostmi in ekskurzijami, za regresiranje šolskih malic, romskim študentom pa zagotavlja štipendije, prednostno za pedagoške študije.

Ministrstvo za šolstvo je lani za vključevanje Romov v redne vzgojno-izobraževalne aktivnosti na področju predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja ter za učbenike in učno tehnologijo namenilo 296 milijonov tolarjev, letos je za te namene predvidenih 307 milijonov, v letu 2007 pa 314 milijonov tolarjev.

Zaposlenih naj bi bilo manj kot 10 odstotkov Romov. Večina je zato odvisna od socialne pomoči, nekateri med njimi pa se ukvarjajo še s sivo ekonomijo. Z namenom, da bi zmanjšali njihovo brezposelnost, na ministrstvu za delo in območnih enotah zavoda za zaposlovanje že več let izvajajo posebne programe aktivne politike zaposlovanja.

Glavna organizacija romske skupnosti v Sloveniji je Zveza Romov Slovenije, ki je tudi sogovornik državnim organom, vse bolj dejavna pa je tudi kot voditeljica in koordinatorica dejavnosti romskih društev. Trenutno je v državi 23 romskih društev.

Predlog zakona o romski skupnosti pa naj bi točno določil, kdo bo sogovornik vlade in vladnih služb pri reševanju odprtih vprašanj. Na državni ravni bo tako oblikovan svet, ki bo javnopravni organ, se je v sredo odločila komisija za zaščito romske etnične skupnosti.

Znotraj zveze deluje Forum romskih občinskih svetnikov, ki je povezava med romskimi svetniki v občinah. Za njegovega predsednika je bil v začetku novembra izvoljen romski svetnik v občini Murska Sobota Darko Rudaš. Participacija romske skupnosti na lokalni ravni je sicer zagotovljena z romskimi svetniki v 20 občinah.

Vladni selitveni servis

Z današnjo akcijo Ker nam trenutna vlada v Sloveniji ni všeč, jo bomo preselili v London so v Mladem forumu Socialnih demokratov želeli pokazati na nesmiselnost in napačno ravnanje sedanje vlade v situaciji reševanja konfliktov z ambruškimi Romi. "Kot mi ne moremo kar tako preseliti vlade, tudi vlada ne more kar tako preseliti lastnikov zemljišč," pravi predsednik Mladega foruma Dejan Levanič.

"Delamo reklamo za vladni selitveni servis. Če državljani potrebujejo selitev ali če vam sosedje niso všeč, lahko pokličete vlado, ki bo brezplačno rešila vse vaše probleme," so kritični v Mladem forumu SD. Tako so na problem vladnega reševanja romske problematike opozorili s plakati ter vladi izročili 200 podpisov podpore za njeno preselitev v London, "saj je tolikšno število podpisov očitno dovolj, da preselijo lastnike zemljišča", pravi Levanič.

Vlada bi lahko uporabila primere dobre prakse reševanja romske problematike drugod po Sloveniji, kjer nekatere romske skupnosti dobro shajajo z lokalno skupnostjo. V proces družbene integracije romske skupnosti, bi morala vlada vključiti institucije in nevladne organizacije, ki se s tem ukvarjajo, ter skušala rešiti problem drugače, še pravi Levanič.

Levaniču se zdi potrebno, da Slovenija zaživi po pravnih normah in da vlada začne reševati konflikte v dobro vseh, kajti konflikte situacije v Sloveniji se lahko rešujejo le s pogovorom in dogovorom.