Vlagatelj bo lahko dobil povrnjenih do 80 % vrednosti podrejenih obveznic

Začel je veljati zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. S tem je DZ izpolnil odločbo ustavnega sodišča, da je leta 2013 izbrisanim imetnikom obveznosti v bankah treba zagotoviti učinkovito sodno varstvo. A pot do tega je še dolga, ker se zakonu takoj obeta presoja ustavnosti.

Rešitve in roki, ki jih prinaša zakon

Zakon določa, da mora Banka Slovenije po novoletnih praznikih na svojih spletnih straneh objaviti dokumente, povezane z izbrisi. Med drugim mora za sanirano banko objaviti odločbo, s katero ji je bil izrečen izredni ukrep, in dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in osebo, ki je izdelala ocene vrednosti sredstev banke, ter izvajalci pregleda kakovosti sredstev, obremenitvenih testov in cenilcev nepremičnin.

Sredi januarja bodo morali Banka Slovenije, DUTB, KDD, Odvetniška zbornica Slovenije, ministrstvo za pravosodje, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem in Slovenski inštitut za revizijo ministrstvu za finance posredovati z zakonom predpisano dokumentacijo za vzpostavitev virtualne podatkovne sobe. Vanjo bodo lahko dostopali imetniki kvalificiranega digitalnega potrdila.

Ministrstvo za finance bo moralo virtualno sobo vzpostaviti do približno sredine marca. Ko jo bo, bo to objavilo v uradnem listu. Datum vzpostavitve virtualne podatkovne sobe je pomemben zato, ker bo takrat za nekdanje imetnike delnic in podrejenih obveznosti začel teči sedemmesečni rok za vložitev tožb.

Nekdanji imetniki podrejenih obveznic NLB in Nove KBM ter nekdanjih Abanke Vipa, Banke Celje, Probanke in Factor banke, katerih vrednost je bila ob sanaciji bank izničena, se bodo lahko odločili za pavšalno nadomestilo. Zahtevek bodo morali na Banko Slovenije vložiti v treh mesecih po uveljavitvi zakona, torej do približno sredine marca. S tem pa se bodo odpovedali pravici, da bi do odškodnine lahko prišli po sodni poti na podlagi tega zakona ali katere od drugih pravnih podlag.

A pravico do nadomestila, ki predstavlja socialni korektiv za fizične vlagatelje, bodo lahko uveljavljali le tisti, kateri bruto letni dohodki leta 2013 niso presegali povprečne bruto plače v višini 18.278,16 evra. Vlagatelju se bo lahko povrnilo do 80 odstotkov vrednosti dolžniškega vrednostnega papirja, nadomestilo pa ne bo smelo presegati 20.000 evrov za vsak posamičen red vrednostnega papirja.

Sprejemanje in usoda zakona

Uveljavitev takšnega zakona je ustavno sodišče državnemu zboru naložilo jeseni 2016, ko je odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris v šestih slovenskih bankah ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki izbrisanim ni omogočil učinkovitega sodnega varstva.

Zakon, ki bi ga zagotavljal, bi se moral uveljaviti do sredine maja 2017, a je prejšnji predlog obstal v parlamentarnem postopku v prejšnjem sklicu DZ. Sedanja vlada je nov predlog v javno obravnavo poslala v začetku februarja. DZ ga je potrdil konec oktobra, ker je državni svet nanj nato sprejel odložilni veto, pa še enkrat konec novembra.

A pot do dokončne uveljavitve zakona še ni končana. Banka Slovenije, ki je v zakonu ves čas njegove obravnave prerekala več rešitev, najbolj pa to, da bo morala financirati morebitno dosojene odškodnine, bo "izkoristila vsa razpoložljiva pravna sredstva", torej v prvi fazi vložitev zahteve za presojo ustavnosti in za začasno zadržanje izvajanja zakona.

Spor bi lahko pred Sodiščem EU sprožila tudi Evropska komisija ali Evropska centralna banka. Nekateri izbrisani imetniki so ga že sprožili na Evropskem sodišču za človekove pravice. Na ministrstvu za finance pričakujejo, da bo to sodišče po uveljavitvi tega zakona tožbe ustavilo in tožnike usmerilo na nacionalno sodišče.

V morebitnem neskladju z ustavo so v zakonu v času njegove parlamentarne obravnave opredeljevali še določilo o razkritju identitete vlagateljev ob izplačilu morebitno dosojene odškodnine, omejitev višine odškodnine in posebno pavšalno nadomestilo za male nepremožne vlagatelje.

V poslanskih skupinah, ki so posamezne rešitve predlagale, in na ministrstvu za finance so prepričani, da so vsa morebitno sporna določila dobro argumentirali. Na ministrstvu so zagotovili, da si bodo z ministrstvom za pravosodje prizadevali zagotoviti materialne in organizacijske pogoje za delovanje sodstva, tako da bo zagotovljeno učinkovito sodno varstvo.

"Hkrati pričakujemo, da bo računsko sodišče v kratkem zaključilo revizijo izvedenih izrednih ukrepov s strani Banke Slovenije in s tem oblikovalo pomembno vsebinsko oceno, ali je bil kapitalski primanjkljaj v bankah v obdobju sanacije bank pravilno ugotovljen," so zapisali na ministrstvu za finance.

Ob tem so spomnili, da je bilo ves čas po sanaciji izbrisanim imenikom zagotovljeno pravno varstvo po drugih pravnih podlagah, predvsem zaradi neustreznega trženja teh produktov in pomanjkljive pojasnilne dolžnosti bank. V teh primerih so potencialni zavezanci za odškodnino poslovne banke.

V primeru kombiniranih tožb proti Banki Slovenije in poslovni banki bo sodišče v skladu s tem zakonom poslalo pristojnemu sodišču kopije tožbe v zadevi, za katero ni pristojno, samo pa bo nadaljevalo odločanje o zahtevkih, za katere je pristojno po tem zakonu, so pojasnili.