Koliko bodo dejansko dobili tisti, ki so preplačali svoj telefonski priključek.
Državni svet je danes izglasoval veto na Zakon o vračanju presežnih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. S tem je zakon vrnil v državnozborsko proceduro, poslanci pa ga bodo morali tokrat podpreti s 46 glasovi.
Vlada vztraja, da bo tistim, ki so za telefonske priključke plačali neobičajno visoke zneske, moč vrniti le del denarja. Obračunali naj bi amortizacijo kablov in central. Predlagajo vračilo med 20 in 40 odstotki vloženega denarja, odvisno od tega, kdaj so ljudje telefonske priključke kupili. Tudi zato je današnji veto zanje korak nazaj, še posebej, ker bodo v drugo težko dobili zadostno podporo.
V združenju vlagateljev, k njim naj bi pristopilo okoli 2000 od skupaj več kot 140 tisoč upravičencev, na tak kompromis ne pristajajo. Zahtevajo ves denar, nekateri najbolj radikalni celo obresti. Tudi zato so pripravljeni izkoristiti vse možnosti. Darko Fras, predsednik združenja pravi, da je veto državnega sveta uspeh, saj bo moral parlament o zakonu odločati znova, ob polemični razpravi ob prvem sprejemanju pa se lahko zgodi, da bo zakon v drugo padel. Koalicijske SLS, Združena lista in Desusu so se namreč ob sprejemanju zakona obnašale po svoje, v luči jesenskih lokalnih volitev, vračanje denarja, vloženega v telefonijo, pa je očitno dovolj populistična tema.
Poslej bo vsa pozornost usmerjena v državni zbor. Ta mora o zakonu odločati še enkrat, tudi to glasovanje pa poglavja o vračanju še zdaleč ne zapre. Vlada bo medtem morala igrati drugo violino. V vsakem primeru je stisnjena v kot, saj imajo vlagatelji vajeti trdno v svojih rokah.
Če bo zakon sprejet, Fras in vlagatelji grozijo z referendumsko pobudo. Podpise 1000 volivcev, potrebnih za razpis roka za zbiranje dodatne podpore, že imajo, prav tako pa imajo, tako pravijo, zagotovljeno podporo tridesetih poslancev. Tako Socialdemokrati kot Nova Slovenija sta jim podporo za razpis referenduma že potrdili, še 8 poslanskih podpisov v tridesetih dnevih pa za vlagatelje, glede na videno v prvi razpravi, najverjetneje ne bo predstavljalo pretiranih težav. In ko bo referendum enkrat razpisan, njegovega rezultata ni težko predvideti.
Tudi drugi scenarij, če bi zakon v državnem zboru v drugo padel, gre bolj na roko vlagateljem. Zakonodajni postopek se bo namreč moral ponoviti v celoti. V drugo vlada najverjetneje ne bo predlagala enakega zakona, pod pritiskom javnosti bo morala vračati več. To pa je konec koncev ravno to, kar si vlagatelji želijo.
Kako se bo zgodba zasukala, je skoraj nemogoče napovedati, bolj pa kaže, da bo zakon v drugo padel, ter da bo v drugo vlada morala vsaj malo popustiti. In ko bo popustila pri vračilih v telefonsko omrežje je korak do vračanja vložkov za elektriko, kabelska omrežja, vodovode, vrtce, šole in podobno, zelo majhen.
