Avtorica prispevka: Polona Križnar
V Tuzli in tudi drugod v Bosni so zelo odprti za neposredne tuje investicije, pravzaprav jih celo panično iščejo in pričakujejo. Na odprtje Mercatorjevega centra v Tuzli je prišlo blizu 20 tisoč ljudi. Večina jih je bila navdušenih.
Zoran Jankovič, predsednik uprave Mercator, je povedal, da se nekako vedno pojavlja vprašanje, če gredo na jug in na vzhod, ali se splača. Povprečna plača v Bosni je 550 konvertibilnih mark, in Jankovič je prepričan, da se splača. Pri njih je pomembna samo ena točka, da je makroekonomsko okolje stabilno in da veljajo pogoji za vse subjekte enako, še dodaja Jankovič.
Po podatkih Gospodarske zbornice so slovenska podjetja lani v Bosno investirala 68 milijonov evrov. Slovenci so tam drugi investitorji, blizu so Avstrijci. Cveto Stantič, podpredsednik Gospodarske zbornice, meni, da je pomembno to, da s tem, ko investiramo v Bosno in Hercegovino, poskušamo uravnotežiti deficit, ki ga ima BIH v trgovanju z nami.
Pravljični časi za vstop naših podjetij v Bosno bodo kmalu minili. S prvim majem se namreč ukine prostocarinski sporazum med državama in izginili bodo privilegiji. Vrnile se bodo carine. Marsikdo lovi zadnji vlak. Ladislav Artnik, član uprave Slovenske izvozne družbe, ocenjuje, da se bodo pogoji za naše izvoznike poslabšali, da bodo carine višje in je tudi v zadnjem času nekaj več povpraševanja po zavarovanju, tudi zaradi tega, ker izvozniki poskušajo narediti neko zalogo, se pravi malo več prodati sedaj, dokler so ti pogoji še relativno ugodni.
Rešitev za ohranitev trga - selitev proizvodnje tja. Ljubljanske mlekarne so odprle prvi obrat v tujini, v Bosni in v Tuzli. Matjaž Vehovec, predsednik uprave Ljubljanskih mlekarn, je povedal, da so časi samo izvoza minili, in bodo z vlaganji tako na jugovzhod kot tudi v Evropo nadaljevali.
V Bosni in Hercegovini posle iščejo tudi banke, zavarovalnice, naftni trgovci. Čateškim toplicam gre na primer v Bosni bolje kot na Hrvaškem, kupili so toplice v Sarajevu. Istrabenz je tam našel energetski potencial, ki ga v Sloveniji za njihove potrebe ni zadosti. Kupili so štiri male hidroelektrarne, naložba je vredna 7 milijonov evrov, njihova prednost pa dober lokalni partner. Apetiti so večji - produkcijska baza energije v Bosni.
Robert Golob, direktor Istrabenza energetskih sistemov, pravi, da se imajo namen razširiti tudi na velike objekte za proizvodnjo električne energije, in trenutno so v neki fazi testiranja terena, da vidijo, koliko je zakonodaja izpopolnjena in kakšni so njihovi poslovni običaji.
Naložbe v Bosni in Hercegovini še vedno veljajo za tvegane. Čeprav podatki tega pravzaprav ne potrdijo. Na primer lani je Slovenska izvozna družba zavarovala kratkoročne posle v vrednosti 40 milijonov evrov za 360 kupcev. Od tega so povrnili škodo za 180 tisoč evrov, kar ni nič posebnega.
