Vladni predlog osnova za preoblikovanje

Odbor DZ za zdravstvo je na današnji seji sklenil, da bo oba zakonska predloga za morebitno preoblikovanje Vzajemne, tako predlog poslanske skupine SNS, kot vlade, obravnaval na isti seji v okviru iste točke po nujnem postopku in na podlagi vladnega predloga zakona pripravil dopolnjen predlog zakona o preoblikovanju Vzajemne. Člani odbora so sklenili tudi, da v dopolnjen predlog ne bodo vključili nobenega izmed členov zakonskega predloga SNS. To točko so do petkovega nadaljevanja seje prekinili.

Poslanska skupina SNS s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem je 11. aprila v parlamentarno proceduro vložila zakon o preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice v delniško družbo, ki predvideva, da se preoblikovanje izvede na podlagi določb zakona o zavarovalništvu.

Vlada pa je povzela predlog koalicijskih poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in DeSUS in predlog zakona o pogojih za statusno preoblikovanje Vzajemne zdravstvene zavarovalnice po nujnem postopku vložila 26. aprila. Vladni predlog poudarja, da določb iz omenjenega zakona v tem primeru ni mogoče uporabiti, saj Vzajemna ni bila ustanovljena na podlagi tega, temveč s posebnim zakonom.

Predloga se razlikujeta v pravicah

Vsebinsko se predloga med drugim razlikujeta tudi v urejanju zadev, kot so pravice ustanovitelja zavarovalnice ali pravic, ki zavarovancem izhajajo iz premij, ki so jih vplačali. Jelinčič je v razpravi poudaril, da so lastniki Vzajemne le njeni člani. Prenos lastništva Vzajemne na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kar predvideva vladni predlog, pa po Jelinčičevem mnenju predstavlja podržavljanje premoženja zavarovalnice in je nedopusten zakonski poseg.

Jelinčič vladnemu predlogu očita neustavnost

Opozoril je, da ne vlada ne ZZZS nimata predstavnikov v upravljavski in nadzorni strukturi Vzajemne. Po Jelinčičevem mnenju vladni predlog ne daje garancije za transparentnost preoblikovanja Vzajemne in ne varuje interesov članov Vzajemne, saj s priznavanjem pravice do lastništva Vzajemne tudi tistim, ki niso več njeni člani, posega v lastniške pravice obstoječih članov oz. zavarovancev Vzajemne. Vladnemu predlogu je očital tudi neustavnost.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Dorjana Marušiča bi bil predpogoj za statusno preoblikovanje Vzajemne oddelitev dela premoženja ustanovitelja. Ta delež se ne bi smel vključiti v obračunski kapital, ki bi bil podlaga za določanje nominalnih deležev upravičencev, znesek tega deleža pa bi se izplačal po vpisu preoblikovanja v sodni register. Ob ustanovitvi Vzajemne je bilo sicer določeno, da so sredstva ZZZS nepovratna, a je pri tem treba upoštevati, da je bil tak vložek namenjen izključno za izvajanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v okviru družbe za vzajemno zavarovanje, poudarja vlada v predlogu.

Vladni predlog predvideva tudi 75-odstotni kvorum za sklepčnost skupščine Vzajemne in 90-odstotno podporo članov predlogu za preoblikovanje zavarovalnice. Marušič je poudaril, da je v predlogu zakona jasno izpostavljen javni interes, opredeljene pa so tudi pravice tistih, ki po 31. avgustu 2005 niso več zavarovanci Vzajemne.

Logar je za obširno razpravo

Predstavnik Vzajemne Samo Logar je predlagal, da se o predlogu opravi široko razpravo po rednem postopku, in ocenil, da je nekoliko čudno hitenje vlade s predlogom za obravnavo po nujnem postopku. To je uvodoma poudaril tudi predsednik odbora Ljubo Germič (LDS) in vladi očital, da z zakonskim predlogom za preoblikovanje Vzajemne zamuja enoletni rok za njegovo pripravo, zdaj pa zagovarja nujni postopek.

Odbor je sejo po predstavitvi predloga zakona vlade prekinil in jo bo nadaljeval v petek. Medtem pa je še čas za vlaganje amandmajev k vladnemu predlogu zakona, saj je Jelinčič zavrnil možnost, da bi člene iz zakonskega predloga SNS vnesli v vladni predlog.