Vladni načrti za odpravo 'dvoživkarstva': pridobili smo izhodišča

Odprava popoldanskega dela pri zasebnikih in razmejitev javnega ter zasebnega zdravstva: koalicijska zaveza, ki jo namerava vlada zdaj očitno izpolniti. "Bo seveda prekomerno delo, delo preko ur, nadure dovoljene, medtem ko bo delo v zasebnih inštitucijah v bodoče bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano," je včeraj napovedal premier Robert Golob.

To je nekaj konkretnih izhodišč: Delavci v javnem zavodu bodo s soglasjem delodajalca lahko delali v drugem javnem zavodu, če pri storitvah, ki jih opravljajo, ne bodo presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in bo realiziran program ZZZS. Če bodo odklanjali nadurno delo v zavodu, kjer so zaposleni, ne bodo dobili soglasja za delo pri drugem izvajalcu. Izjeme so zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu, delo pri Rdečem križu, gorski reševalni službi in Slovenija Transplant.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel meni, da je to "potreben korak, ki je dober za paciente, saj jim približa zdravstvene storitve, povečuje dostopnost in kakovost". 

"To bi lahko pomenilo začetek konca javnega zdravstva," pa so zaskrbljeni v Fidesu, kjer svarijo, da pripravlja vlada zakone brez sodelovanja stroke, da ne išče rešitev, da bi zadržala kader, zdravstvo pa da izrablja za nabiranje političnih točk.  

K previdnosti pozivajo tudi v Zdravniški zbornici. "Neka prepoved, neko omejevanje, saj veste, pri ljudeh vedno vodi v korak nazaj, mogoče v odločitve, ki bodo javni zdravstveni sistem, državni del javnega zdravstvenega sistema lahko tudi oslabile," svari njena predsednica Bojana Beović.   

Osebje, ki ga že zdaj primanjkuje, bi namreč lahko iskalo boljše pogoje v zasebnem sektorju ali tujini. Ločevanje javnega in zasebnega ni prioriteta, da bi ljudem zagotovili storitve, bi morali združiti vse sile, dodaja Beovićeva. "Izmenjava je zelo smiselna. Imamo posamezne specialnosti, ki niso zelo pogoste in je pametno, da nekdo izkoristi svoj potencial v osrednjem delu delovne dobe, da dela kjerkoli, kjer ga potrebujejo. Mora biti pa tak način seveda reguliran," pravi.

Vlada bi se med drugim lotila tudi koncesij, v zasebni dejavnosti pa pravnih podlag za določitev najvišjih cen zdravstvenih storitev, da bi, kot pišejo, preprečili oškodovanje najranljivejših. 

"Pričakujemo, da bomo vse tri koalicijske partnerice izhodišča pregledali do prihodnjega tedna in jih poslali v proceduro, kar bo podlaga za omenjen zakon," je napovedal podpredsednik vlade Matej Arčon. Po besedah ministrice pa pričakujejo v prihodnjih dneh in tednih še burno razpravo.