Vlada: Ukrepi SDS ne zasledujejo konsolidacije

Vlada je podprla sklep odbora DZ za finance in monetarno politiko glede potencialno tveganih posojil z obrazložitvami glede tega, kakšna so zakonska pooblastila Banke Slovenije glede nadzorne funkcije nad bankami in nad dodeljevanjem posamičnih posojil. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar, je odbor za finance v ponedeljek na predlog SDS razpravljal o posojilih družbam, v kateri so lastniki pomembni funkcionarji. Opozicija je svojo zahtevo povezovala z dodelitvijo posojil Ultri, katere solastnik je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič.

V razpravi na odboru je bilo zelo jasno poudarjeno, kakšne so pristojnosti Banke Slovenije, poudarjeno je bilo tudi, da vlada sama pristojnosti nad nadzorom bank nima in zaradi tega je bil sprejet modificiran sklep, ki ga je predlagala opozicija, je še navedla Kamnarjeva.

V ponedeljek je namreč omenjeni odbor sklenil DZ predlagati, naj Banko Slovenije pozove k zbiranju in analiziranju podatkov o potencialno tveganih kreditnih obveznostih gospodarskih družb. O kreditni aktivnosti slovenskih bank bo DZ na zahtevo SDS razpravljal v sredo na izredni seji.

Pahor podpira razpravo v parlamentu

Državna sekretarka je tudi pojasnila, da je vlada danes razpravljala o celotnem naboru protikriznih ukrepov, ki jih je predlagala opozicijska SDS. Kot je povedala, se v večini ukrepov vlada s podobnimi ukrepi, če ne celo istimi, že ukvarja in jih pripravlja, največja razlika pa je glede konsolidacije javnih financ do leta 2013, česar dokument opozicije ne predvideva, saj po njenih besedah ne predlagajo ukrepov za uravnovešenje računa.

Predlogi ukrepov SDS po besedah Kamnarjeve zmanjšujejo javnofinančne prihodke za približno 1,5 milijarde evrov, medtem ko na odhodkovni strani ne predvidevajo ukrepov za uravnoteženje ali znižanje javnofinančnega primanjkljaja. "To je temeljni očitek dokumentu SDS," je poudarila državna sekretarka in dodala, da bo vlada z izhodno strategijo to poskušala popraviti.

Premier Borut Pahor je povedal, da bodo glavni cilji vlade povečevanje gospodarske rasti, zniževanje brezposelnosti, povečevanje konkurečnosti podjetij in konsolidacija javnih financ. Pojasnil je, da razpravi v parlamentu o okrepih ne nasprotuje, nasprotno, jo podpira. Če SDS ne bi predlagal parlamentarne razprave o ukrepih za izhod iz krize, bi to storila koalicija, je zatrdil. Dodal je, da pri tem vlada ničesar ne zamuja. Dejal je tudi, da mora vlada znižati primanjklaj, kar pa zahteva izredno disciplino, in povedal, da je vlada lani porabila 466 milijonov evrov manj, kot bi, če se ne bi lotila varčevalnih ukrepov.

Hkrati želi vlada tudi razbremeniti gospodarstvo, za kar bo treba sprejeti celo vrsto ukrepov. Zato je napovedal, da se bodo vladni organi sestali tudi z združenjem Manager, Gospodarsko zbornico Slovenije in obrtno zbornico, s katerimi bodo razpravljali o omenjenih ukrepih.

Konec januarja bo parlament po njegovih besedah tako razpravljal tudi o zvišanju minimalne plače in o spremembah zakona o dohodnini.