Vladna 'pomoč' najrevnejšim

Vlada je danes kot enega izmed ukrepov za izboljšanje gmotnega položaja ljudi z nizkimi dohodki sprejela predlog novele zakona o dohodnini. Ta poleg splošne olajšave, ki za leto 2008 za vse zavezance znaša nekaj manj kot 3000 evrov, uvaja še dodatno splošno olajšavo, določeno v dveh višinah.

Dodatna olajšava za najbolj ogrožene

Dodatna splošna olajšava za zavezance s skupnimi dohodki do višine 6800 evrov letno bo znašala 2000 evrov letno, za zavezance z dohodki med 6801 in 9000 evrov pa 1000 evrov letno. Skupaj s splošno olajšavo bo tako zavezancem z dohodki do višine 6800 evrov za letos priznana olajšava v skupni višini 4959,60 evra, tistim z dohodki do 9000 evrov letno pa v višini 3959,60 evra. Zavezancem z višjimi dohodki pa bo priznana zdaj veljavna splošna olajšava v višini 2959,60 evra.

Dodatni olajšavi tako veljata za tiste zavezance z dohodki s takšno strukturo porabe, ki jih povečanje cen najbolj prizadene, saj glede na svoj dohodek porabijo več denarja za osnovne življenjske potrebščine, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil državni sekretar Andrej Šircelj.

Z dodatnima davčnima olajšavama se bo izboljšal davčni in materialni položaj za približno 205.000 ljudi, je zatrdil Šircelj. "Gre za tisto kategorijo zavezancev, ki se jim bo neto dohodek dejansko izboljšal," je dejal. Med omenjenimi 205.000 zavezanci, ki naj bi se jim z novelo zakona o dohodnini izboljšal materialni položaj, je več kot 170.000 ljudi, ki prejemajo plačo, je še poudaril Šircelj.

S predlaganim povišanjem splošne davčne olajšave bodo davčno razbremenjeni vsi dohodki fizičnih oseb, ki na letni ravni skupaj ne presegajo 9000 evrov. Tako bo davčni zavezanec z letno plačo v višini 6800 evrov zaradi višje oz. dodatne splošne olajšave imel 6,5 odstotka višjo neto plačo oz. se bo njegov neto dohodek zvišal za 320 evrov na letni ravni, kar je dobrih 82 odstotkov enomesečne minimalne plače.

Zares za draginjski dodatek

Vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik je pozdravil odločitev vlade, da z novelo zakona o dohodnini poskuša reševati položaj ljudi z najnižjimi dohodki. Vendar pa se je tega lotila precej nespretno, je dejal Lahovnik in predlagal, da bi znižali davčne stopnje v najnižjih razredih in zanje uvedli draginjski dodatek. Po Lahovnikovih besedah se je življenjska raven tistih z najnižjimi dohodki precej poslabšala. "Priča smo skoraj šestodstotni inflaciji. Težava pa je v tem, da se dražijo predvsem nujne življenjske dobrine - hrana in energija -, za katere tisti z najnižjimi dohodki dajejo tudi največji delež svojih dohodkov," je poudaril.

Otroški dodatek bo višji

Vlada je pripravila novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga državnemu zboru predlaga v sprejem po nujnem postopku. Z novelo bi vsem upravičencem zvišali otroški dodatek za 8,4 odstotka, je po seji vlade pojasnila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman.

Zaradi zadnjih podražitev življenjskih potrebščin želi vlada izboljšati finančni položaj družin ter zmanjšati morebitno tveganje za povečanje revščine in socialne izključenosti otrok. Po besedah Cotmanove se višina otroškega dodatka nominalno povišuje za 8,4 odstotka za vse upravičence, ki jih je približno 400.000. Za dvig otroškega dodatka bo vlada iz državnega proračun porabila 30 milijonov evrov.

Povišanje otroškega dodatka bo ne glede na datum sprejema začelo veljati že od letošnjega 1. januarja. Otroški dodatek je sicer dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99 odstotkov povprečne plače.

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred, prejemniki dodatka pa so razvrščeni v osem razredov. Pri razvrstitvi se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem oziroma v predpreteklem koledarskem letu. Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.

Vlada pa danes ni obravnavala predlogov dveh zakonov, s katerima naj bi zaustavili postopek uvrstitve delnic Zavarovalnice Triglav na borzo ter določili način prodaje delnic zavarovalnice. Po besedah državnega sekretarja Širclja je treba zakona še uskladiti, sprejeta pa bosta v najkrajšem možnem času.

"Vsak zakon je predmet političnega usklajevanja in o vsakem predlogu zakona so potrebna posvetovanja s strokovno javnostjo. Pri prodaji Zavarovalnice Triglav si je vlada vzela nekaj več časa, da zadevo uskladi," je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Šircelj. Vlada se naj bi za odlog odločila na zahtevo SLS in DeSUS.

Sklep o pripravi zakonov o začasnem odlogu postopka uvrstitve delnic Zavarovalnice Triglav na borzo je vlada napovedala na zadnji lanski seji. Kot je tedaj napovedal finančni minister Andrej Bajuk, bodo na ministrstvu pripravili predlog, ki v svojem duhu sledi temu, kar je bilo nakazano že v zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic iz leta 2001. Torej - da se 34-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, ki naj bi pripadal fizičnih osebam, da v neposredno javno ponudbo fizičnim osebam v Sloveniji.

Vladni predlog o prodaji zavarovalnice Triglav je dober, čeprav bo potrebno nadaljnje usklajevanje znotraj koalicije, je dejal minister Bajuk, ki bo skušal o tem prepričati tudi predsednika SLS Bojana Šrota. Šrotovo nasprotovanje Bajuka ne skrbi preveč, saj je bil sklep o postopku prodaje Triglava sprejet tudi s podporo ministrov iz SLS, je pojasnil predsednik stranke. Sicer pa je Bajuk dejal, da "bomo skušali prepričati tudi vodstvo SLS, ki trenutno ima določene dvome".