Začetek pogajanj med vladno pogajalsko skupino in PSS uspešen

Po prvem sestanku med vladno pogajalsko skupino in stavkovnim odborom PSS je državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler ocenil, da je bil začetek pogajanj uspešen. Sprejeli so pet sklepov oziroma izhodišč za nadaljnja pogajanja. Po oceni Kanglerja lahko vsebinska vprašanja s stavkovnim odborom razrešijo v roku 14 dni. Kangler tudi pričakuje, da bi policisti v kratkem prenehali s stavko. 

O tem, ali bodo podprli omenjena izhodišča, bo stavkovni odbor PSS odločal 10. februarja. Kangler bo ministru Alešu Hojsu predlagal, da se ukrep t.i. schengenskega dodatka podaljša do konca marca, v tem času pa bi lahko uskladili vsa odprta vprašanja. 

Predsednik PSS Rok Cvetko je uvodni sestanek s pogajalsko skupino pozdravil in dejal, da je bil vzpostavljen socialni dialog, ki je nujno potreben. Veseli jih, da je vladna skupina izkazala interes za nadaljevanje pogajanj. Ocenil je, da bi s podaljšanjem prej omenjenega dodatka pridobili dovolj časa za reševanje vseh stavkovnih zahtev. Po njegovih besedah bo stavkovni odbor odločal bistveno lažje, če bo vlada prisluhnila predlogu Kanglerja in pred odločanjem organa sprejela sklep o podaljšanju t.i. schengenskega dodatka. 

Vladna pogajalska skupina je po besedah Cvetka policistom danes dala resen signal, da želijo ustrezno rešiti odprta vprašanja. Kangler je ob tem dodal, da prva in četrta stavkovna zahteva za vlado nista sprejemljivi, glede druge in tretje pa lahko najdejo skupno rešitev. 

Policijski sindikat Slovenije je sklep o napovedi stavke zaradi kršitve določb stavkovnega sporazuma vladi, ministrstvu za notranje zadeve in Policiji poslal 22. decembra. 

V PSS zahtevajo odpravo kršitev stavkovnega sporazuma iz leta 2018, zaradi katerih bodo policijski uslužbenci marca prejeli nižje plače. Druga zahteva se nanaša na uredbo o napredovanju v plačne razrede javnih uslužbencev, ki ni usklajena s spremenjeno sistemsko zakonodajo. Sindikat zahteva tudi sistemsko ureditev v področnem zakonu, ki bi omogočila sklenitev samostojne panožne pogodbe za policijske uslužbence. Zadnja zahteva pa se nanaša na vodenje socialnega dialoga, ki mora biti vzpostavljen tako, da ne bo več prihajalo do enostranskih posegov vlade v obstoječe pravice zaposlenih s spremembo zakonodaje ali podzakonskih aktov, je januarja ob začetku stavke pojasnil predsednik sindikata Rok Cvetko. 

Še pred začetkom stavke so se sicer v skladu z zakonom o stavki 8. decembra predstavniki notranjega ministrstva sestali s stavkovnim odborom, ki pa so ga seznanili s stališčem, da po njihovem do kršitve stavkovnega sporazuma ni prišlo in da je napoved stavke preuranjena, tudi nepotrebna, saj sta tako ministrstvo kot vlada izkazala interes za ustrezno ureditev statusa policistov.

Kot izhaja iz odgovora na stavkovne zahteve, se je o nekaterih stavkovnih zahtevah vlada pripravljena pogajati, a pri prvi zahtevi, povezani s primerjalno analizo vrednotenja delovnih mest za uniformirane poklice in višjim uvrščanjem delovnih mest in nazivov policistov v plačne razrede na njeni podlagi, za zdaj vztraja pri svojem.

Sindikat policistov Slovenije pozdravil napoved umiritve strasti

Na dogajanje so se odzvali tudi v drugem policijskem sindikatu SPS. Kot pravijo, je stavka kot skrajna oblika sindikalnega delovanja v tem trenutku neprimerna in nepotrebna, saj je socialni dialog tekel korektno in v smeri rešitve nastale situacije. 

Ugotavljajo tudi, da sprejeti sklepi v celoti sledijo njihovim pobudam, ki so jih javno predstavili na seji parlamentarnega odbor za notranje zadeve 22. januarja in tudi v pobudi 1. februarja.