Vlada zavrača očitke

Ministra za okolje in prostor ter za zunanje zadeve, Janez Podobnik in Dimitrij Rupel, sta na današnji izredni seji DZ zavrnila očitke skupine 31 poslancev LDS in SD, da se je vlada na načrtovano gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu odzvala mlačno. Spomnila sta na dosedanje aktivnosti vlade in med drugim zatrdila, da je učinkovito varstvo morja ena glavnih prioritet vlade, hkrati pa zagotovila, da bo vlada storila vse za ohranitev slovenskih interesov na morju in obali.

Vprašanje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu je po Podobnikovih besedah primarno meddržavno vprašanje, ki terja celovit pristop in polno medresorsko usklajenost. Minister je zatrdil, da se je vlada problematike načrtovanja izgradnje plinskih terminalov lotila sistematično in dosledno. Podobnik je prepričan, da se je v okviru postopkov, ki jih je v zvezi s tem peljala vlada, odzval na kredibilen in mednarodno strokovno sprejet način.

Da je Slovenija v zvezi z načrtovano gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu ravnala ustrezno, je poudaril tudi Rupel. Zatrdil je, da sam vseskozi in od samega začetka zagovarja tezo, da je odgovorno in zavzeto zastopanje slovenskih interesov možno samo na podlagi resnih in strokovno utemeljenih analiz.

"Vseskozi smo poudarjali, da smo na ministrstvu za zunanje zadeve in drugih ministrstvih odgovorni in bomo soodločali o načrtovanih italijanskih projektih, vendar je treba pred tem pridobiti ustrezne informacije in dokumentacijo, izvesti strokovne razprave in pridobiti morebitna dodatna pojasnila," je poudaril zunanji minister.

Rupel je zatrdil, da se postopki ocen in presoj na izvedbeno projektni ravni za oba plinska terminala v Tržaškem zalivu še niso začeli. Povedal je, da vlada zdaj razpolaga s strokovno utemeljeno analizo, s katero bo Slovenija dokazovala upravičenost za sodelovanje v postopkih ocen in presoj.

Rupel je tudi spomnil na evropske energetske zagate, ki so po njegovih besedah posledica več kot 20-letnega zastoja pri vlaganjih v infrastrukturo. V tem kontekstu je, kot je poudaril, treba razumeti rojevanje cele vrste novih pobud, vključno z italijanskimi pobudami za gradnjo plinskih terminalov.

"Zainteresirani smo za razvoj skupne vizije energetske varnosti v konstruktivnem medsosedskem dialogu, vendar se ne moremo strinjati s projekti, ki bi imeli škodljiv čezmejni vpliv v Sloveniji. Zato sem prepričan, da smo se dolžni brez posameznih političnih in dramatičnih poudarkov pogajati oz. dogovarjati o morebitnih možnih in za nas sprejemljivih lokacijah za kakršnekoli energetske objekte v severnem Jadranu," je povedal minister Rupel ter zagotovil, da si bo vlada še naprej prizadevala za polno uveljavitev in zaščito slovenskih interesov. Poteze vlade bodo še naprej temeljile na sklepih, ki jih sprejema DZ, je še dodal.

Minister Podobnik pa je še poudaril, da je Slovenija skrb za morsko okolje izrazila že z razglasitvijo ekološke cone, spomnil pa je tudi na podpis sredozemske strategije trajnostnega razvoja, ki nalaga obalnim državam usklajeno načrtovanje rabe morskega ekosistema in obalnih območij.

Očitki so neutemeljeni

V poslanski skupini SDS delijo skrb za okolje, še posebej v posegih, ki imajo čezmejne vplive, pri tem pa po oceni Rudolfa Petana pregreta reagiranja niso vedno dobra in lahko naredijo več škode kot koristi. Zato v poslanski skupini ne soglašajo, da je vlada zamujala z odzivi in ukrepala premedlo. Vlada je izvajala postopke, še preden so bile neposredno vpletene italijanske občine o načrtovanem projektu obveščene, je ocenil Petan.

Drago Koren (NSi) je ocenil, da vlada glede zaščite slovenskih interesov v zvezi z načrtovano gradnjo plinskih terminalov v zadnjih mesecih ni ravnala tako slabo, kot navajajo predlagatelji za sklic izredne seje DZ, saj so v Italiji v tem času potekale volitve. K večji odzivnosti vlade je po njegovih besedah pripomogla tudi petkova seja parlamentarnega odbora za okolje. Po Korenovih ocenah je najpomembnejši sklep petkove seje odbora ta, da DZ predlaga vladi, da uporabi vse diplomatske poti za vključitev Slovenije v postopek presoje vplivov na okolje.

Josip Bajc je v imenu poslanske skupine SLS zavrnil očitke skupine poslancev LDS in SD, da vlada ni storila dovolj za zaščito slovenskih interesov na morju in obali. Poudaril je, da se je v zadnjih treh mesecih v zvezi s plinskimi terminali marsikaj zgodilo in spomnil na aktivnosti vlade. "Ocenjujemo, da se je vlada pravočasno, ustrezno in vsebinsko odzvala na dogajanje v zvezi z morebitno izgradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu," je poudaril Bajc.

V poslanski skupini DeSUS podpirajo najširšo razpravo o načrtovani izgradnji plinskih terminalov, saj gre za absolutno potrebo po zaščiti nacionalnega interesa Slovenije. Pričakujejo, da bo razprava tekla v smeri poenotenja stališč o nadaljnjih ukrepih vlade. V DeSUS ocenjujejo, da se je ministrstvo za okolje pravilno in pravočasno odzvalo, odziv zunanjega ministrstva pa je bil, tako Franc Žnidaršič, prepozen. Zunanja politika sme in mora biti tudi ostra, je še poudaril.

Vlada naj ravna bolj odločno

Podpisniki so sicer vlado na začetku seje vnovič pozvali k odločnejšemu, bolj odgovornemu in doslednemu ravnanju pri uveljavljanju slovenskih interesov. Kot je uvodoma povedal prvopodpisani pod zahtevo za izredno sejo Pavel Gantar (LDS), je bil odziv vlade na načrtovano gradnjo plinskih terminalov mlačen, neodločen in neustrezen. To naj ugotovi tudi DZ in sprejme ustrezne sklepe, je poudaril.

Vlado predlagatelji izredne seje DZ tako pozivajo, naj od Italije jasno zahteva, da se postopki presoje čezmejnih vplivov na okolje ter izdelava varnostnih ocen in tveganj vrnejo na začetek, hkrati pa sosedo opozori, da se bo Slovenija v primeru neupoštevanja relevantnih evropskih direktiv in mednarodnih konvencij pritožila na Evropsko komisijo.

Načrtovana izgradnja dveh plinskih terminalov je resen razlog za zaskrbljenost, je poudaril Gantar. "Gre za projekta, ki bosta imela pomembne čezmejne vplive na okolje, ki spreminjajo kakovost življenja in degradirajo vrsto razvojnih konceptov v Sloveniji. Projekta pomenita dodatno varnostno tveganje in bosta vplivala na spremembo režima plovbe v severnem Jadranu," je nanizal.

Gantar: Vlada ni ukrepala

Čeprav Slovenija uradno s projektom izgradnje plinskih terminalov ni bila seznanjena, je neuradno za načrte zagotovo vedela, je prepričan Gantar. "Za terminale smo v Sloveniji izvedeli februarja iz medijskih poročanj. Od takrat smo pričakovali, da bo vlada začela uveljavljati interese Slovenije na morju in obali," je poudaril.

Gantar je izrazil kritiko do ravnanja vlade, ki je šele na podlagi poročila posebne medresorske delovne skupine ugotovila, da je načrtovana gradnja plinskih terminalov predmet treh evropskih direktiv in mednarodnih konvencij ter da bi imela gradnja in obratovanje terminalov znatne čezmejne vplive. Slovenija bi morala, tako Gantar, kot to narekujejo evropske direktive, takoj zahtevati presojo vplivov. "To bi lahko vlada storila že na osnovi utemeljene domneve, a tega do 10 dni nazaj ni storila," je poudaril.

Gantar je opozoril, da je vlada na svoje neukrepanje na področju načrtovane izgradnje plinskih terminalov imela kopico izgovorov, ki po njegovih ocenah ne vzdržijo nobene resne kritike. "Terminali bodo, če ne bomo reagirali. In terminali bodo tudi, če bomo reagirali neustrezno," je dejal Gantar.

Vlada se je tudi po mnenju Mitje Slavinca (LDS) odzvala prepozno, najšibkejši člen v verigi pa se zdi zunanje ministrstvo, ki še vedno trdi, da se postopki, v katere se ima Slovenija pravico vključiti, še niso začeli. "Prvo verbalno noto so v Rim poslali šele pred nekaj dnevi. Slovenska vlada ni dovolj odločno protestirala, niti takrat ko je ugotovila, da ne razpolaga z vso nujno dokumentacijo," je bil kritičen Slavinec.

S Slavincem se je strinjala tudi Breda Pečan (SD), ki je poudarila, da se je samo okoljsko ministrstvo s pismom obrnilo na italijansko okoljsko ministrstvo, zunanje ministrstvo pa je z medlimi odzivi ustvarilo vtis, da se Slovenija ne zaveda svojih pravic in da najpomembnejši člani vlade ne znajo pravilno oceniti resnosti položaja.

Prizadete italijanske občine naj bi po besedah Pečanove imele možnost pregledati dokumentacijo o predhodni presoji vplivov na okolje, zato v poslanski skupini dvomijo v trditve, da postopka presoje vplivov na okolje še ni bilo oz. še ni bil začet. V SD tako podpirajo sklepe odbora za okolje, ki povzemajo korake, ki naj jih stori slovenska vlada.

V boj naj se vključijo vsi

Kritičen do ravnanja slovenske vlade je bil tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki je ministroma za okolje in prostor ter za zunanje zadeve, Podobniku in Ruplu, predal zajeten kup dokumentacije o načrtovanih plinskih terminalih. "Dokumentacija, ki jo je pridobila SNS, vsebuje tudi podatke, ki jih vlada nima," je zatrdil Jelinčič.

Jelinčič je v imenu poslanske skupine SNS opozoril na škodljive vplive plinskih terminalov in poudaril, da ima Italija že večino soglasij za gradnjo, medtem ko se Slovenija obnaša, kot da je vse na začetku. Pozval je k večji aktivnosti vseh slovenskih političnih veljakov, predvsem evropskih poslancev.

Je Slovenija storila vse, kar je lahko?

Kljub pospešenim aktivnostim vlade v zadnjih tednih in zagotovilih, da se več ni dalo storiti, se je težko otresti občutka, da Slovenija ni storila vsega, kar bi lahko, in pravočasno. Zdi se, da se je vlada zganila le zaradi vse bolj zaskrbljene najbolj prizadete javnosti in tudi zaradi aktivnosti opozicije, je v poudaril Aurelio Juri (SD).

Vlada bi se morala po njegovem mnenju odzvati prej, saj je iz načrtov izgradnje terminalov v Tržaškem zalivu jasno razvidno, da bi varnostni pas terminala načrtovanega v zalivu posegal v teritorialno suverenost Slovenije. Vrnitev celotnega projekta na začetno točko bo zdaj zelo težavno, a ne nemogoče, če se bo Slovenija odzvala odločneje.