'Vlada zaostruje že tako strogo priseljensko in migrantsko zakonodajo'

Seja je bila prvotno sklicana za sredo, a jo je predsednik odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Branko Grims (SDS) predstavil na današnji dan. Kot je pojasnil, je to storil zato, ker so ga nekateri poslanci obvestili, da se v sredo seje ne bodo mogli udeležiti in tudi ne zagotoviti nadomeščanja. Parlamentarna dvorana pa je bila po njegovih besedah na voljo le danes.

A je takšen sklic v nasprotju s poslovnikom, ki določa, da se članom delovnega telesa gradivo za redno sejo pošlje najpozneje 14 dni pred dnem, določenim za sejo, današnji dan pa ni v skladu s tem rokom. Na to je danes opozoril poslanec Levice Matej T. Vatovec, ki je predlagal glasovanje o prestavitvi seje. Kot je pojasnil, je glede tega tudi pisal predsedniku DZ Igorju Zorčiču, ta pa je Grimsa pozval, naj nastalo situacijo sanira. Vatovec je še opozoril, da bi bila lahko vsakršna odločitev na današnji seji nelegitimna, morda tudi nezakonita. Pozivu se je pridružil tudi poslanec SD Matjaž Nemec, ki je člane odbora pozval, naj branijo legitimnost državnega zbora. Sklep, da se seja prestavi, so nato člani odbora podprli z devetimi glasovi za in osmimi proti.

Oba predloga sta bila deležna ostrih kritik 

S predlagano novelo zakona o tujcih se sicer zaostrujejo pogoji za bivanje tujcev v Sloveniji in uvaja pojem kompleksne krize, s katero bi začasno omejili dostop do mednarodne zaščite. Ustavno sodišče je sicer podobno določbo leta 2019 že razveljavilo, minister za notranje zadeve Aleš Hojs pa meni, da so tokrat uspeli pripraviti tako rešitev, kot so jo naložili ustavni sodniki. 

V predlogu je sicer predvideno, da bi kompleksno krizo razglasila vlada, kar je naletelo na številne očitke, o skladnosti predloga z ustavo in spoštovanju ustavne odločbe pa je v obširnem mnenju podvomila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Na podlagi tega mnenja je vlada po navedbah Hojsa že vložila dopolnilo, po katerem bo kompleksno krizo razglasil DZ. K predlogu je sicer vloženih še veliko število dopolnil, zato je pričakovati dolgo in polemično razpravo. 

Da je predlog v neskladju z ustavo in ustavno odločbo, sicer menijo tudi v delu opozicije in v nevladnih organizacijah. Te so poslance pozvale k zavrnitvi predloga, v nasprotnem primeru pa bo po njihovem prepričanju nujna ponovna ustavna presoja. 

Novela zakona o mednarodni zaščiti pa po navedbah predlagatelja zagotavlja hitro in učinkovito mednarodno zaščito za tiste, ki jo dejansko potrebujejo, hkrati pa bi v največji meri izkoreninila zlorabo azilne zakonodaje. Predlog je, tako kot novela zakona o tujcih, že dobil zeleno luč DZ za nadaljnjo obravnavo, v razpravi pa so nekateri poslanci menili, da so predlagane določbe preveč restriktivne, medtem ko bi jih drugi še bolj zaostrili. 

Levica predlaga črtanje spornega instituta kompleksne krize na področju migracij 

Iz Levice so sporočili, da vlada Janeza Janše zaostruje že tako strogo priseljensko in migrantsko zakonodajo. "Značilnost te vlade je zloraba izrednih razmer, s katerimi omejuje življenje in človekove pravice. Takšen način vladanja ji omogoča proste roke pri sprejemanju odločitev, brez da bi o tem odločal Državni zbor kot zakonodajni organ. A tovrstna pooblastila ji za obvladovanje resničnih ali namišljenih izjemnih dogodkov niso dovolj, zato v predlogu spremembe Zakona o tujcih predlaga uvedbo instituta kompleksne krize na področju migracij. Z razglasitvijo kompleksne krize policija pri obravnavi migrantov ne bi več uporabljala Zakona o mednarodni zaščiti, prav tako ne bi več veljale določbe Konvencije o statusu beguncev, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija," so pojasnili. 

Kot še dodajajo, vlada skuša ponovno uzakoniti določbe, ki bodo lahko začasno suspendirale ustavni red in mednarodne konvencije. "O takšnem početju se je že izreklo ustavno sodišče, ki je v zadevi U-I-59/17 z dne, 18. septembra, spomnilo na načelo nevračanja, zapisano v 18. členu ustave. To namreč prepoveduje izročanje oseb, ki jim grozi nečloveško ravnanje – kamor fizično nasilje in primeri naravnost sadističnega trpinčenja s strani predstavnikov hrvaške in bosanske policije vsekakor spadajo. Naša ustava in mednarodno pravo velevajo, da ima vsak posameznik pravico vstopiti v državo in zaprositi za varstvo – pristojni organi pa morajo zagotoviti pošteno in učinkovito individualno obravnavo. Vlada hoče z določili o kompleksni krizi suspendirati ta načela – v praksi to pomeni suspenz mednarodne Konvencije o statusu beguncev." 

Ustvarjanju zakonskih podlag za razglašanje izrednih razmer, ki so protiustavne, in ki začasno ukinjajo del zakonodaje, ki ureja človekove pravice, v Levici ostro nasprotujejo. Zato so vložili amandma odbora, da se uvedba instituta kompleksne krize na področju migracij črta iz predloga zakona. "Ne bomo pristali na to, da vlada samovoljno uvaja kvazi izredna stanja in se tako igra z usodo ljudi, ki bežijo pred različnimi oblikami preganjanja," so še dodali.