Vlada je po besedah zdravstvenega ministra ocenila, da je ravnanje obstoječega sveta zavoda, tudi s sredino sejo, ko so "preprosto potrdili, da je vse, kar se na psihiatrični kliniki dogaja, povsem v redu in ne vidijo nobenih nepravilnosti," razlog za zamenjavo petih članov.
Namesto dosedanje predsednice sveta Branke Neffat in članov Igorja Pigaca, Dražena Levojeviča, Danila Lončariča in Judith Unetič je vlada imenovala Tomaža Subotiča, Alenko Kolar, Tomaža Krišlja, Marjana Mačkoška in Anjo Kocjančič. Delo bodo opravljali do konca mandata sveta, do 20. februarja 2026.
Vlada od novih članov pričakuje, da bodo obravnavali vse, kar se dogaja na kliniki, tudi v zvezi s prijavami pacientov, in da bodo ocenili ustreznost delovanja vodstva zavoda. "Kot minister za zdravje, zdravnik in človek bi javnosti povedal, da bomo dogajanje obravnavali z vso resnostjo in bomo zadevi prišli do dna," napoveduje Bešič Loredan, ki je pojasnil, da se je vlada za menjavo odločila na podlagi poročila ministrstva, ki so ga pripravljali zadnja dva meseca.
Poziv k odstopu zaradi 'poniževalnih izjav, ki nimajo mesta v 21. stoletju'
"Izjemno sem razočaran nad nastopi in besedami direktorja psihiatrične klinike. Nihče se ne more odzvati tako proti družbi," je dejal Bešič Loredan in Zalarja pozval k odstopu. Povedal je, da je bila komunikacija Zalarja "popolnoma nedostojna" in da je naloga ustanovitelja, torej vlade, in ministra za zdravje, da zaščitijo ljudi in kliniko kot ustanovo. Po njegovem mnenju je Zalar najbolj ranljive paciente postavil v podrejeni položaj in se postavil nad njih.
K takojšnjemu odstopu direktorjev in predstojnika v Psihiatrični kliniki Ljubljana pa so danes pozvali tudi v Društvu Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje. "Menimo, da so poleg nasilja, ki se je dogajalo na Psihiatrični kliniki Ljubljana, kršene osnovne človekove pravice tudi z izjavami vodilniih o neverodostojnosti psihiatričnih pacientov oziroma njihovih izjav. To so poniževalne izjave, ki nimajo mesta v 21. stoletju, posebej ne, glede na to, da vemo, da odrekanje dostojanstva močno vpliva na nastanek in posledice duševnih motenj," je zapisala Vesna Švab, predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje.
Zato v Društvu Šent generalnega direktorja, strokovno direktorico, predstojnika oddelka za psihiatrijo in glavno sestro Psihiatrične klinike Ljubljana pozivajo k takojšnjemu odstopu. Ob tem je Švabova izpostavila tudi številna poročila o zlorabah, ki jih v zadnjih dneh prejemajo tudi od članov društva.
"Duševne bolezni so resna zdravstvena stanja, ki jih doživlja veliko število ljudi po vsem svetu. Te bolezni ne bi smele biti predmet posmeha ali žaljivega govora," je še poudarila.
Zalar: Če bo ugotovljeno, da sem storil strokovne napake, bom odšel sam
"Svoje naloge direktorja opravljam dobro, celoten tim klinike je zavezan delu, motiviran in odlično strokovno usposobljen. Za svoje bolnike skrbimo predano in po najboljših močeh. Naši strokovni rezultati so odlični, dokazljivo tudi v širšem mednarodnem primerjalnem okolju, dobre so tudi naše finančne bilance, saj smo ena redkih zdravstvenih ustanov, ki že vrsto let posluje pozitivno," je v odzivu zapisal Zalar.
Ne bo pa odstopil "na temelju govoric, nepreverjenih izjav in zavajajočih informacij". "Tega ne bom storil zaradi osebne in strokovne integritete ter zaradi zaščite psihiatrične stroke pred grobimi posegi politike v njeno delovanje vsakič, ko se v javnosti pojavijo domneve in govorice," je zapisal.
Zatrdil je, da so na kliniki vse informacije o očitanih domnevnih incidentih večkrat in podrobno preverili in pri tem doslej niso pridobili indicev, ki bi očitkom pritrjevali. "Kot direktor sem v minulih letih na vsak najmanjši indic odstopanja od strokovnih smernic reagiral hitro, strogo in učinkovito. Ne morem in ne bom pa posegal v delo sodelavcev zgolj zaradi pavšalnih informacij v javnosti in pritiskov," je navedel.
Veseli ga, da je minister tudi zdravnik in ve, "da dobro razume, kakšne posledice imajo takšna ravnanja za zdravstveni sistem". "Žal so zakonitosti sveta politike takšne, da strokovni argument nima nikakršne veljave. Kljub temu predlagam, da opravimo sistemski nadzor, vključno s strokovnjaki iz tujine, tako kot je minister že napovedal v pričetku tedna," je zapisal Zalar.
Spomnil je, da je na pobudo ministra sam pozval tudi zdravniško zbornico, naj opravi strokovni nadzor nad delom klinike. Podal je tudi ovadbo zoper neznanega storilca, da tudi policija ugotovi, ali je bilo karkoli narobe. "Predlagam, da zadnjo besedo rečemo, ko bosta navedena dodatna eksterna strokovna nadzora opravljena. Če se izkaže, da naša klinika ali jaz kot direktor svojega dela nisem opravljal skladno z najvišjimi strokovnimi standardi, bom odšel sam in me k temu ne bo potrebno pozvati," je zaključil.
Razrešeni člani sveta ministrove trditve označili za neresnične in zavajajoče
Na ukrepe ministra Bešič Loredana se je v skupni izjavi odzvalo tudi pet danes razrešenih članov Sveta zavoda. Ministru očitajo neresnične in zavajajoče izjave. "Svet UPK Ljubljana je doslej ves čas delal v skladu s sklepom o ustanovitvi zavoda ter Statutom. UPK Ljubljana je ena najbolj nadziranih zdravstvenih ustanov, kar je razumljivo, glede na občutljivost populacije, ki jo klinika obravnava. Po vsaki seji Sveta, ki jih je bilo zgolj od leta 2020 do 2023 kar 11, je Svet vse sprejete zapisnike in dokumente redno pošiljal ministrstvu (letna poročila, poročila o izvajanju investicij, strategije razvoja, čakalne dobe,...). Ministrstvo je pisno soglašalo z vsemi dokumenti, ki so jih prejeli v obravnavo, tudi v letu ministrovanja sedanje vlade," so zapisali v pisnem odzivu.
Kot so poudarili, ministrstvo ni nikoli zahtevalo "dodatnih pojasnil ali imelo dodatnih vprašanj". Pravijo tudi, da ministrstvo Svetu ni podajalo nobenih smernic ali priporočil. "Prav tako nismo prejeli nobenih ugotovitev o nepravilnosti našega delovanja," so zapisali.
Navajajo tudi, da so člani sveta ministrstvu predlagali sestanek, a da se na njihovo pobudo ministrstvo ni odzvalo. "Silno se tudi čudimo, da so na ministrstvu več mesecev v 'tajnosti' proučevali dogajanja na kliniki. Pri nas, kot predstavniku ustanovitelja, pa niso preverjali zbranih podatkov in nas tudi ne vprašali po stališčih do ugotovitev, na osnovi katerih so razrešili člane Sveta in pozivali direktorja k odstopu," pravijo razrešeni člani sveta.
Kot neresnično so označili tudi navedbo ministra, da je imela klinika zgolj interne nadzore, ne pa tudi zunanjih. Poslovodstvo klinike je o vseh nadzorih seznanil Svet zavoda. "Po naših podatkih je klinika imela od 2020 do 2023 skupno 31 zunanjih nadzorov. Minister bi lahko vedel, da je samo iz hiše, ki je vodi, kliniko 14-krat inšpiciral zdravstveni inšpektorat, ki je zunanji nadzor, neposredno podrejen ministru. Poleg teh je klinika imela v tem obdobju naslednje zunanje nadzore: osem nadzorov s področja kakovosti, dva s strani Varuha človekovih pravic in šest nadzorov s strani ZZZS ter en inšpekcijski nadzor inšpektorata za delo januarja letos," so pojasnili v pisnem odzivu in dodali, da ima klinika vsako leto še vrsto drugih nadzorov, kot na primer sanitarno inšpekcijo.
Kot neresnično so označili trditev zdravstvenega ministra, da nima manevrskega prostora oziroma, da ni pristojen za odreditev izrednega nadzora in da lahko nadzor Zdravniške zbornice zahteva le klinika sama. "Takšna trditev je neresnična in je v nasprotju z 78. členom zakona o Zdravstveni dejavnosti, ki eksplicitno našteva, kdo ima pravico do odreditve izrednega nadzora s strani Zdravniške zbornice, in na prvem mestu je prav minister za zdravje," so poudarili.
Prepričani so, da "glede na večletno pozitivno poslovanje klinike, uresničevanje vnaprej potrjenih načrtov s strani ministrstva, zagotavljanja nadpovprečnih pogojev za bivanje pacientov in za delo zaposlenih, neugotovljenih nepravilnosti v zvezi z domnevnim izvajanjem nasilja s strani zaposlenih nad pacienti, Svet UPK Ljubljana ni imel utemeljenega razloga za razrešitev direktorja".
Bešič Loredan napovedal srečanje s pričami
"Klinika mora jasno komunicirati, kaj je bilo narejenega in kaj ne," je dodal zdravstveni minister in za petek napovedal srečanje z nekaterimi pričami dogajanja na Psihiatrični kliniki Ljubljana. "Prejemamo številne klice in nekaj terminov je še na voljo," je dejal Bešič Loredan, potem ko je po razkritju domnevnega nasilja na kliniki žrtve pozval, naj se oglasijo pri njem.
Zdravstveni minister sicer vse paciente, ki so se zdravili ali se še bodo zdravili na kliniki, poziva, naj ostanejo mirni, saj da psihiatrična klinika dela dobro. "Če želi svet zavoda zadeve zapreti in ne sodelovati in na tak način nastopa v javnosti, je to po oceni vlade in mojem mnenju nedopustno," zatrjuje Bešič Loredan.
Spomnimo
Vodstvo ljubljanske psihiatrične klinike se je v torek, kot smo poročali, odzvalo na očitke o domnevno neprimernem odnosu do pacientov. Predstavili so tudi delo klinike. Direktor Bojan Zalar je očitke zavrnil in poudaril, da verjame v kredibilnost tima, ki sam sebe zna nadzorovati. Predstavnik zdravnikov je povedal, da so vsakodnevno v stiku z osebami z najhujšimi duševnimi motnjami in da jim njihovo delo zaradi zahtevnosti povzroča tudi osebne stiske. Ob tem je ocenil, da morebitno sistematično izvajanje nasilja nad pacienti ni mogoče zaradi vseh varovalk in internih nadzorov. Vsako pritožbo sicer obravnavajo skrbno resno, je še dodal.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan medtem želi, da bi bil na kliniki opravljen zunanji izredni strokovni nadzor. Po njegovih besedah odgovornost za vse, kar se dogaja na kliniki, nosi direktor zavoda, nad tem je svet zavoda, ministrstvo pa nima nobenih pristojnosti glede nadzora direktorja. Pojasnil je, da sta se z direktorjem klinike že sestala in pogovorila. Po ministrovi oceni se je direktor oprl izključno na notranje strokovne nadzore. "Vsi, ki smo že dolgo v zdravstvu, bi pričakovali, da se opravi izredni strokovni nadzor z neodvisnimi strokovnjaki," je povedal in ocenil, da je direktor glede tega storil napako. Danes pa ga je po izjavah in dogajanju v zadnjih dneh pozval k odstopu.
KOMENTARJI (198)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.