Vlada: Za ustanovitev pokrajin ni političnega soglasja

Vlada ugotavlja, da je bilo na podlagi leta 2006 spremenjenih določb ustave v preteklih letih kar nekaj poskusov ustanavljanja pokrajin, tako s strani vlade kot drugih kvalificiranih predlagateljev zakonov.

Trenutno pa po njeni oceni ni dovoljšnjega političnega soglasja za ustanovitev pokrajin, zato poudarja, da je ob odsotnosti pokrajin treba regionalni razvoj krepiti skozi funkcionalne regije s poudarjeno razvojno funkcijo, ki bo utrjevala regionalno identiteto. Gre za krepitev institucij, ki že obstajajo, s širitvijo njihovih nalog na specifičnih področjih, kot so policentrični razvoj, prostorsko načrtovanje, promet, umirjanje čezmejnega vpliva večjih mest sosednjih držav, enakopravno čezmejno sodelovanje ter učinkovitost in kakovost upravljanja javnih storitev. Krepitev sedanjih regionalnih struktur in oblikovanje funkcionalnih regij bosta postopoma premostila razkorak med občinami in državo, meni.

Na posvetu o ustanavljanju pokrajin, ki sta ga februarja organizirala državni svet in Inštitut za ustavno pravo, so se politični odločevalci in predstavniki stroke strinjali, da je regionalizacija nujna. K ustanovitvi pokrajin zavezuje ustavna določba, potrebo po pokrajinah pa so pokazale tudi naravne nesreče. Menijo, da bi regionalizacija pripomogla k učinkovitejšim preventivnim ukrepom in hitrejšemu odzivanju na krize.

Vlada tudi ne podpira predloga DS glede ponovne zakonske uveljavitve združljivosti županske in poslanske funkcije, saj slednje ne predstavlja ustreznega, torej ustavno skladnega ukrepa za pospešitev procesa ustanovitve pokrajin. Nezdružljivost funkcij predstavlja konkretizacijo ustavnega načela delitve oblasti in pomeni pravno nemožnost hkratnega opravljanja nekaterih oblastnih funkcij. K temu pritrjuje tudi ustavno sodišče v svojem pojasnilu, da predstavljajo razlogi preprečevanja konflikta interesov, spoštovanja načela predstavniške demokracije in praktični razlogi razumne razloge za nezdružljivost teh dveh funkcij, so zapisali.