Vlada s 35-milijonskim rezom v socialne transferje rešuje proračun

Ambiciozni proračunski načrti vlade bodo v prihodnjih dveh letih očitno udarili tudi po socialnih transferjih. Vlada namreč z zakonom za uravnoteženje proračuna želi s rezi v socialne transferje prihraniti 35 milijonov evrov na leto in sicer na področju dodeljevanja pravic iz javnih sredstev in socialnovarstvenih prejemkov.

Predvidena izredna uskladitev pokojnin v letu 2020

Predlagani Zakon o ukrepih za uravnoteženje proračuna države za leti 2020 in 2021 bo zarezal v višino nadomestila, ki v letu 2020 in 2021 pripada funkcionarjem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom.

Funkcionar bo po novem upravičen do izplačila jubilejne nagrade v javnem sektorju le, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju. Zakon predlaga še omejitve pri plačevanju redne delovne uspešnosti za javne uslužbence in funkcionarje ter omejitve dogovorov o povečanem obsegu dela. Predvidena je tudi izredna uskladitev pokojnin v letu 2020.

Skupne finančne posledice zakona skoraj 100 milijonov evrov

Spreminja se tudi premoženje, ki se ne upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev in sam način upoštevanja premoženja pri določanju pravic. Zakon pa zajema tudi ukrepe za znižanje proračunskih izdatkov po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih.

Ob tem nameravajo z omejitvami pri funkcionarskih plačah in nagradah prihraniti še 38 milijonov evrov, za državni sektor pa bodo finančne posledice teh omejitev, gre za omejitve izdatkov za izplačevanje redne delovne uspešnosti in povečanega obsega, znašale 64 milijonov evrov. Finančne posledice bodo imele vpliv na druga javno finančna sredstva v višini 26 milijonov evrov.

Mesec: 35 milijonov evrov bodo vzeli invalidom in revnim upokojencem

"Interventni zakon razblinja včerajšnja zagotovila premierja in finančnega ministra o 'socialnem in razvojnem proračunu'. Z interventnim zakonom bodo najbolj udarili po upravičencih do varstvenega dodatka, ki jih zakon definira kot 'osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let ženske oziroma od 65 let moški'. Z drugimi besedami: 35 milijonov evrov bodo vzeli invalidom in revnim upokojencem," je predlog interventnega zakona za uravnoteženje proračuna komentiral Luka Mesec iz Levice.

"Ta zakon pa ni le socialno brezčuten, ampak tudi ekonomsko zmoten. Gre za posnemanje varčevalnih ukrepov druge Janševe vlade. Ko se je Slovenija v letih 2010 in 2011 že začela pobirati iz krize, je takratna Janševa vlada državo z ZUJF-om potegnila v drugo recesijo. Isto napako ponavlja Šarčeva vlada. Ob prvem znaku, pozor, ne recesije, ampak samo malo nižje rasti BDP, je predlagala ukrepe, ki bodo za 100 milijonov oklestili državni proračun, s tem pa še dodatno znižali rast BDP. Ta zakon je ZUJF Šarčeve vlade," je oster Mesec.

V socialnovarstvenih programih želijo, da vlada izpolni obljube

Delavci v socialnovarstvenih programih pa medtem opozarjajo, da v predlogih proračunov za leti 2020 in 2021 ni obljubljenih dodatnih sredstev za te programe v višini štirih milijonov evrov za vsako leto. Ministrstvo zagotavlja, da si je prizadevalo za višja sredstva, a trenutno lahko zagotovi le, da bodo ostala na enaki višini kot letos, poroča STA.

Zaradi ravnanja ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se bo kakovost programov poslabšala, posledice pa bodo najprej čutili uporabniki, ki jih je več kot 160.000, posredno pa tudi država, trdijo socialnovarstveni delavci.

Strokovna vodja socialnovarstvenega programa v Društvu SVIT Koper Žanin Čopi je povedala, da ima 200 evrov nižjo neto plačo od svoje vrstnice, ki je zaposlena kot strokovna delavka na centru za socialno delo. Barbara Berce iz Društva Altra, kjer kot strokovna delavka dela že več kot 20 let, pa je dejala, da njena neto plača znaša 900 evrov mesečno, kar je primerljivo z začetniki na centrih za socialno delo. Meni, da bi morali biti delavci v socialnem varstvu izenačeni, ker je njihovo delo primerljivo, še piše STA.