Vlada z zeleno lučjo drugemu predlogu NEPN

Veljavni NEPN, ki je bil sprejet konec februarja 2020, pokriva obdobje 2021–2030, s pogledom do 2040. Posebna pozornost je posvečena ciljem za leto 2030 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, energijo iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost in elektroenergetsko medsebojno povezanost.

Kumer je po seji vlade pojasnil, da predvidene posodobitve prinašajo bolj ambiciozne cilje. Cilj glede zahtevanega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije v letu 2030 je tako po novem postavljen na ravni od 30 do 35 odstotkov, "odvisno, kakšni ukrepi bodo sprogramirani". V aktualnem NEPN je ta delež pri 27 odstotkih.

Pri prometu, ki je eden največjih porabnikov energije v Sloveniji in tudi eden največjih virov toplogrednih plinov, se po novem pričakuje povečanje emisij za tri odstotke (trenutno za 12 odstotkov).

Prav tako danes potrjeni predlog posodobljenega NEPN predvideva večje zmanjšanje izpustov v industriji. Medtem ko je v aktualnem načrtu predvideno 43-odstotno krčenje, se z osnutkom upa na 55-odstotno krčenje. V energetiki se načrtuje zmanjšanje za 48 odstotkov (prej 34 odstotkov).

"Kar se tiče povezljivosti, je Slovenija zgledna članica, nadpovprečna, povezljiva s sosednjimi energetskimi sistemi," je nadaljeval Kumer in dodal, da je dokaz za to tudi pretekla zima, ko smo lahko v nekaterih trenutkih vso energijo uvozili in s tem zagotovili energetsko varnost.

Minister se je dotaknil še raziskav in razvoja. Kot je dejal, se predvideva povečanje sredstev, bo pa treba poiskati še rešitve, ki bodo zadovoljile vse deležnike.

Na novinarsko vprašanje, kdaj bi lahko prišli do ogljične nevtralnosti, je spomnil, da ima država iz časa prejšnje vlade sprejeto dolgoročno podnebno strategijo, po kateri je časovnica za to postavljena pri letu 2050. Temu morajo slediti tudi drugi strateški dokumenti, je dodal.

NEPN je treba med drugim posodobiti zaradi odločitve o opustitvi uporabe premoga najpozneje do leta 2033, zvišanj podnebnih in energetskih ciljev do 2030 na ravni EU ter potrebe po pospešeni izvedbi zelenega prehoda.

Predlog posodobitve so na ministrstvu pripravili po drugem krogu javnega posvetovanja, ki je potekalo aprila letos in v okviru katerega so med drugim pripravili javno predstavitev izhodišč ter več tematskih strokovnih posvetov.

Potrjeni predlog bo vlada zdaj kot ena prvih članic EU poslala v presojo Evropski komisiji, je pojasnil Kumer. Rok se sicer izteče konec tega meseca. Sledila bo priprava novega predloga. Končni predlog posodobitve NEPN bo treba v Bruselj posredovati do konca junija 2024.