Vlada z reševanjem Omerzela ogrozila visoko šolstvo

Slovenske železnice so že deveti dan brez aneksa k pogodbi z ministrstvom Sama Omerzela. Pod vprašajem so tako plače zaposlenih kot redno vzdrževanje. Omrzel, čeprav bi ga moral, denarja ni zagotovil. Vlada je zato najprej 80 milijonov na hitro, brez soglasja, vzela ministrstvu Jerneja Pikala, večino visokemu šolstvu.

A so tako rektorji kot Pikalo takoj požugali finančnemu ministru Urošu Čuferju in premierki Alenki Bratušek, češ, kaj se gresta, brez tega denarja ne bomo mogli izvajati študija, brez plač bo ostalo 7500 zaposlenih.

Bratuškova in Čufer sta se takoj po uporu šolnikov potegnila nazaj, premierka je celo dejala, da je šlo za tehnično napako, denar pa da bodo vrnili. In so ga res. 70 milijonov je Pikalo dobil nazaj, 10 pa so jih obdržali.

Minister Omerzel medtem vztraja - gre za strokovno usklajeno vsebino z ministrstvom za finance, to ni tehnična napaka!

Od 10 milijonov, ki jih vlada Pikalu ni vrnila, jih je sedem še vedno s postavke visokega šolstva. Konkretno to pomeni, da bodo morali ali za tretjino znižati plače profesorjem in drugim uslužbencem ali pa odpustiti kar 225 zaposlenih v visokem šolstvu. Na ministrstvu zato hočejo nazaj tudi to razliko. Pikalo, ki jutri prihaja z dopusta, se bo takoj srečal z rektorji, pričakuje tudi odgovore Čuferja in Bratuškove, ki je usmerjena v volitve in se za politično preživetje ta hip predvsem povezuje.

Zaplet naj bi bil sicer predvsem krivda ministra Omerzela, saj mu je denarja zmanjkalo predvsem za vzdrževanje železniške infrastrukture in vodenje prometa, torej za čisto redne obveznosti, ki so določene z zakonom in dolgoročnimi pogodbami, torej so vnaprej jasne in znane. Kam je šel ta denar, ni znano, saj ne minister Omerzel ne njegovi piarovci pojasnil ne dajejo. Je pa ob tem treba opozoriti, da to še zdaleč ni edina stvar za katero Omerzel nima denarja: do volitev mora nekje najti vsaj še dodatnih 40 milijonov s katerimi bodo ponovno elektrificirali progo med Ljubljano in Koprom, ki jo je poškodoval februarski žled. Na ministrstvu za finance kljub temu vztrajajo: rebalans ni potreben. Vseeno se bo na koncu morda le našel kakšen milijon več, saj so davčni prihodki, med njimi tudi od davka na dobiček, v prvih petih mesecih letos kar 15 odstotkov višji od lanskih.