'Slovenci pri reformi ne potrebujejo nobene Urške Čepin'

Urad vlade za komuniciranje je v okviru kampanje za uveljavitev pokojninskega zakona objavil prenovljeno spletno stran pokojninska.si, namenjeno novostim pokojninskega zakona, predstavitvi argumentov za uveljavitev zakona in možnih posledic v primeru neuveljavitve zakona. Vsak si lahko izračuna datum upokojitve po novem in starem pokojninskem sistemu.

Pripravili bodo tudi več interaktivnih spletnih pogovorov z videoprenosom. Prvi je bil danes, ko sta Peter Pogačar, generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, in ekonomist Tine Stanovnik v neposrednem videoprenosu odgovarjala na vprašanja, povezana s pokojninsko reformo.

Zakon bo stopil v veljavo, če bo potrjen na referendumu, ko bo objavljen v Uradnem listu. Kdaj natančno, Pogačar še ne more napovedati. Ponovil pa je, da se v primeru nesprejetja verjetno obeta nižanje pokojnin. Stanovnik je pojasnil, da prispevne stopnje ne morejo dvigniti, saj je delovna sila v Sloveniji že zdaj draga, njeno draženje bi slabo vplivalo na konkurenčnost. Pogačar je pojasnil, da tudi z 10-odstotnim zvišanjem prispevne stopnje ne bi zapolnili pokojninske luknje. Meni, da bi bil dvig prispevkov ekonomsko zelo slaba odločitev.

Novi zakon prinaša spodbude za delodajalce, kot so na primer manjše prispevne stopnje ob zaposlitvi starejšega delavca in nekoga, ki že izpolnjuje pogoje za upokojitev. Stanovnik je zanikal očitke nekaterih, da bodo starejši odžirali delo mlajšim. Poudaril je, da pokojninska reforma ne rešuje problematike na slovenskem trgu dela. Pokojninski zakon rešuje eno stvar, druge probleme je treba reševati z drugimi zakoni, je dejal. Trenutno sicer 1,6 zaposlenega v Sloveniji plačuje pokojnino za enega.

Pogačar je razložil, da bo dokupljena leta po novem zakonu mogoče kupiti splošno in ne več specifično za študijska leta, služenje vojaškega roka in podobno. Po njegovem mnenju je to zelo ugodno za zavarovance. Na vprašanje, koliko stane odkup enega leta, je pojasnil, da mora zaposleni pri odkupu sam plačati prispevke, tako da je strošek odvisen od plače posameznika. Oba sogovornika sta priznala, da bo delovna doba daljša, a hkrati poudarila, da bo pokojnina precej višja.

Zaposleni, ki že zdaj izpolnjujejo pogoje za pokojnino, se bodo lahko tudi po morebitnem sprejemu novega zakona upokojili po starem. Lahko pa se bodo odločili za novo možnost, po kateri bi imeli višjo pokojnino. "Jaz sem prepričan, da bodo izbrali nove pogoje in višjo pokojnino," je dejal Pogačar. Kako nujna je pokojninska reforma, je Stanovnik opisal z besedami: "Ni čudežne rešitve. Ni denarja, ki bi ga lahko ponekod pobrali."

Sindikat Alternativa: Pokojninski zakon ne ureja poklicnih pokojnin

V Sindikatu Alternativa medtem poudarjajo, da so zavajajoče navedbe vlade, da pokojninska reforma na novo ureja poklicne pokojnine. "Gre za nadgrajevanje starega sistema," pravi predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber. Poleg tega bo treba pravice zaposlenih na težjih delovnih mestih reševati z interventnim zakonom, je poudaril. Po njegovih pojasnilih se prispevki delodajalcev, ki se plačujejo zaposlenim na težjih delovnih mestih, zbirajo v Kapitalski družbi (Kad), ki je po njegovem prepričanju za potrebe svojega delovanja v desetih letih potrošila več kot 10 odstotkov vseh zbranih sredstev, in sicer 30 milijonov evrov. Novi pokojninski zakon pa še vedno omogoča, da se bo Kad polastil deleža sredstev, pravi.

Predlaga, da se sistem ureja znotraj pokojninske blagajne in da se prispevna stopnja dvigne na takšno višino, da bo vsem zavarovancem omogočala pravice do zgodnejšega upokojevanja. Poleg tega pa je treba sredstva iz Kada vrniti v pokojninsko blagajno, dodaja. Po njegovih besedah tudi ne drži, da novi zakon zagotavlja ugodnejše upokojevanje. Kot poudarja, je odvisno, ali je na individualnem računu zavarovancev na Kadu dovolj sredstev. Ne gre za sistem poklicnega upokojevanja, ampak za sistem poklicnega varčevanja, ki ne omogoča ugodnejše upokojitve, pravi. V Alternativi zato temu nasprotujejo.

Ob trditvah, da poklicna pokojnina po novem ne sme biti nižja od 80 odstotkov najnižje pokojninske osnove, Lorber pojasnjuje, da je to nižji standard kot po veljavnem zakonu. Ob predpogoju, da je dovolj sredstev, pa ima zavarovanec zdaj pravico do poklicne pokojnine, ki je najmanj enaka višini starostno odmerjene pokojnine. Po Lorberjevih besedah minister za delo Ivan Svetlik ni storil še ničesar, da bi rešil vprašanje, kako omogočiti pokojnine tistim, ki se želijo poklicno upokojiti. Edino, kar so dobili od vlade, je obljuba, da bodo do konca tega leta oblikovali interventni zakon, ki bo zagotovil sredstva, pravi. Prepričan je, da vlada ne želi rešiti te problematike, saj so se z njo srečali le enkrat. Ta politika je zato, kot poudarja Lorber, slaba popotnica, da bodo tudi drugi poklici lahko pričakovali ugodnejše upokojevanje.

Zbor za republiko: Zaradi podaljšanja delovne dobe bo manj delovnih mest za mlade

Tudi v Zboru za republiko nasprotujejo novemu zakonu, predvsem, ker je globoko neusklajen s socialnimi partnerji. "Problematika je daleč preveč pomembna, da bi lahko kar tako povozili mnenje in argumente sindikatov. Pri tem ne trdimo, da bi morala vlada v celoti slediti vsem predlogom in pripombam, saj je to nemogoče. Vendar je obseg neusklajenosti nesprejemljiv." Opozorili so, da je bistvo predlaganega zakona zaostrovanje pogojev za upokojitev in nov način usklajevanja pokojnin, ki bo le deloma sledil rasti plač. Zaostrovanje pogojev za upokojitev se nanaša tako na delovno dobo kot na starostno mejo za upokojitev.

Poudarjajo, da ima zakon vrsto slabosti. "S prisilnim podaljševanjem delovne dobe in upokojevanjem ob višji starosti preprečuje odpiranje delovnih mest za mlade. Prav neverjetno kratkovidno je trditi, da daljša delovna doba posameznika avtomatično omogoča večje prilive v pokojninsko blagajno, ko pa se na drugi strani zapira zaposlitvena možnost za mladega človeka. V situaciji, ko brezposelnost ne bi bila problem, pa pokojninska blagajna tako ali tako ne bi imela lukenj. Namesto da maši luknje, ki nastajajo v javnih financah zaradi padanja konkurenčnosti gospodarstva in posledične brezposelnosti, bi morala vlada ustvarjati pogoje za boljšo konkurenčnost in zaposlovanje," so sporočili. V zakonu so sicer našli tudi dobre rešitve, kot je na primer dvig odmernega odstotka, "vendar napake in neusklajene rešitev žal pretehtajo. Zato je treba zakon na referendumu zavrniti."

ŠOS: Pokojninska reforma bo najbolj vplivala na mlade

V Študentski organizaciji Slovenije opozarjajo, da niso bili vključeni v pogovore o pokojninski reformi, ki pa je za mlajšo generacijo "zelo pomembna, saj bo to generacija, na katero bo reforma najbolj vplivala. Zato je za mlade, predvsem pa za bodoče diplomante, najbolj pomembno, da se bodo lahko vključili na trg dela in imeli jasno sliko prihodnosti in upokojitvenih pogojev. Mladi imajo v sedanjem položaju ob zaključku formalnega izobraževanja velike težave pri vstopanju na trg dela, obenem pa se soočajo še z reševanjem stanovanjskega in družinskega problema."

Menijo, da je 40 let zadovoljiva delovna doba za starostno pokojnino, tudi za tiste, ki bodo želeli iti v pokoj pred 65. letom. Podaljševanje življenjske dobe, ki jih med nekaterimi argumenti našteva vlada, pa je veliko bolj rezultat preteklega obdobja in manj oporečnega načina življenja slovenske družbe. Vendar pa v zadnjem času vedno bolj odkrivamo v našem okolju povečano neskladje med razglašenimi načeli trajnostnega razvoja in sožitja med naravo in človekom ter dejanskim odnosom gospodarstva do naravnih virov, so sporočili.

Po njihovih ocenah še vedno ostaja odprtih veliko vprašanj glede strukture dolgoročne stabilnosti stebrov vedno bolj zahtevanega prostovoljnega varčevanja in zavarovanja, ki temeljijo na različnih pokojninskih skladih. Ugotavljajo, da je premalo pozornosti usmerjene na dodatno pokojninsko varčevanje, medtem ko je pozornost ostalih akterjev pri obravnavi pokojninske reforme usmerjena v zagotavljanje stabilnosti državnih pokojnin, pokojninske blagajne in prvega stebra. Dodatno pokojninsko varčevanje pa pomeni povečanje odgovornosti mladih do blaginje v starosti, so poudarili.

'Slovenci pri pokojninski reformi ne potrebujejo nobene Urške Čepin'

Za odločitev glede potrebnosti pokojninske reforme in udeležbe na referendumu o njej je potreben le zdravorazumski premislek, je v Novi Gorici dejal Pahor. Pri tem pa po njegovih besedah ne potrebujejo nobene Urške Čepin, da pove, da se je referenduma dobro udeležiti. Namesto nje potrebujejo le trenutek zdravorazumskega premisleka, kot so ga bili Slovenci v takih situacijah vedno sposobni, je še poudaril.

Opozoril je, da je reforma nujna, in jo opravičil z navedbo, da so v sodobni evropski družbi otroci prvo tretjino njihovega življenja pri starših in na njihovih ramenih. V drugi polovici delajo tako za svoje otroke kot svoje stare starše, v zadnji pa so znova na plečih svoji otrok, je nadaljeval. Dodal je, da gre ob tem, da ljudje eno tretjino svojega življenja delajo zato, da potem dve tretjini preživijo na račun drugih, za velik problem, ki po njegovem terja nujno rešitev.

"Ali je pravično, da postavimo generacijo mojih otrok pred dejstvo, da bodo imeli manj varno starost in da bodo morali delati za nas, če bomo šli pri 58 letih v pokoj? Ni, saj že tako pridejo težko na trg dela," je predsednik vlade podčrtal. Dalje je ocenil, da je današnje delo zahtevno in vsak dan bolj stresno, delavci pa morajo biti izobraženi in delati v kratkem času toliko bolj, ker drugače Slovenija ne bo produktivna in konkurenčna. Drugače ne bo plač in ne pokojnin, je menil.