Vlada se je najprej sestala na delovnem posvetu v Slivnici, nato pa so se srečali z podravskimi župani, gospodarstveniki, poslanci in državnimi svetniki. Kot je dejal premier Janez Janša, obisk vlade v Podravju prispeva k vzpostavitvi osebnega kontakta med tistimi, ki odločajo na državni oziroma vladni ravni, in tistimi, ki so odgovorni za odločitve na lokalni ravni.
V podravski statistični regiji, ki je v 90. letih doživela šok zaradi propada velikih industrijskih podjetij, se stanje deloma izboljšuje, je v sklepnem delu poudaril Janša in opozoril na tri ključne razvojne potenciale v regiji: univerzo, letališče in Novo Kreditno banko Maribor (NKBM), okrog katere bo nastal t.i. drugi finančni steber. "Tako statistika kot tudi stanje, na katerega smo naleteli ob tokratnem obisku, kažeta, da se gospodarska rast v Podravju počasi oživlja. Nastajajo nova mikro in mala podjetja, nekatera mala podjetja pa so v zadnjih letih prerasla v srednja podjetja, kar postopoma nadomešča izgubljena delovna mesta," je dejal Janša in spomnil, da je podravska statistična regija na dobrih 85 odstotkih povprečnega slovenskega razvoja.
Janša je zadovoljen, ker se Podravje lahko pohvali z hitrejšim povečevanjem števila delovnih mest, kot je povprečje v državi. "Tudi število brezposelnih pada hitreje kot nasploh v državi, kljub temu pa je še vedno delež brezposelnih v regiji za štiri odstotne točke večji od državnega povprečja," je poudaril Janša in kot najpomembnejše oz. glavno gibalo razvoja v regiji označil človeški potencial.
Podravje prizadel razpad Jugoslavije
Gospodarstvo v Podravju je zaradi močne industrijske tradicije precej prizadel razpad Jugoslavije in preoblikovanje v tržno gospodarstvo. Regija po številnih kazalcih še vedno zaostaja za povprečno razvitostjo Slovenije, a v zadnjem času skuša pospešeno izkoriščati razvojne potenciale. V regiji deluje 11,4 odstotka vseh slovenskih gospodarskih družb in premore 14,8 odstotka vsega slovenskega aktivnega prebivalstva, ki ustvari okoli 4,5 odstotka neto dodane vrednosti Slovenije, kar je prav tako pod slovenskim povprečjem.
Vrnitev objekta Kmetijske šole škofiji
Eden izmed dogodkov, povezanih z vladnim obiskom Podravja se je zgodil že sinoči, ko sta šolski minister Milan Zver in mariborski škof Franc Kramberger podpisala sporazum o vrnitvi objekta na Vrbanski 30, kjer danes stoji Srednja kmetijska šola. V zvezi s sklenjenim sporazumom je premier Janša dejal, da je dogovor v obojestransko korist. Mariborski mestni svetniki so se sinoči na seji mestnega sveta izrazili proti vrnitvi šole cerkvi. Mariborski mestni svet pa je danes zahteval, da se na območju Maribora zagotovijo nadomestni objekti za nadaljni razvoj izobraževalnih programov tretje najstarejše kmetijske šole v Evropi ter ostalih inštirucij, ki delujejo na območju Vrbanskega platoja.
Dogovor nakazuje tudi predvidene rešitve za mariborsko III. gimnazijo, Srednjo glasbeno šolo, za Agronomsko fakulteto Univerze v Mariboru ter Srednjo kmetijsko šolo, ki bo ostala na lokaciji pod Kalvarijo. Rešitev denacionalizacije na območju Kalvarije omogoča, da se bo ta del mesta primerno uredil, tako za vzgojno izobraževalne dejavnosti, kakor tudi za meščane, ki bodo tudi v prihodnje imeli dostop do okolja , ki je primeren za rekreacijo. Upamo, da bodo tudi mestne oblasti naklonjene reševanju tistih vprašanj, ki so pomembna za skupno dobro mesta in širše okolice, so sporočili z mariborske škofije.
