Vlada obiskala Podravje, a ni dajala velikih obljub

Vlada je danes na čelu s premierjem Mirom Cerarjem obiskala Podravje. Obisk je začela z jutranjim delovnim posvetom v mariborskem gledališču.

Po besedah Cerarja je cilj najti točke skupnega sodelovanja, kjer bo lahko država z občinami, podjetji, zavodi in ostalimi sodelovala, da pomaga razvoju te regije. Tudi na neformalnem razgovoru z mariborskim županom Andrejem Fištravcem ni bilo danih "nobenih obljub, razen zaveze, ki pa je obojestranska, da se bomo vsi potrudili, da sodelujemo".

Po posvetu so se ministri razkropili na različne naslove, preden so se zvečer znova sešli na zaključnem posvetu na Ptuju.

Za razliko od vlade Alenke Bratušek, ki je ob obisku pred dvema letoma Podravju obljubila nikoli realiziranih 66 milijonov evrov, tokratni obisk ni ponudil presenetljivih obljub o denarni pomoči regiji.

Kolar Celarčeva zaupa UKC Maribor, da bodo težave z anesteziologi rešene do jeseni

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je obiskala UKC Maribor, kjer je dobila zagotovilo, da bodo do jeseni rešene težave na anesteziologiji. Ministrica je ob tem napovedala, da bo do konca leta začel delovati dispečerski center v Mariboru, ponovila pa je tudi zavezanost gradnji urgence na Ptuju.

Najbolj aktualna tema pogovorov današnjega obiska ministrice v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so bile razmere na oddelku za za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin, kjer so bili zaradi premajhnega števila anesteziologov lani prisiljeni omejiti število nenujnih operacij in pred dnevi poklicati na pomoč anesteziologe iz Hrvaške.

Pivec je ponovil, da je pomoč iz Hrvaške le začasen ukrep, s katerim "gasijo požar", dolgoročno pa naj bi se zadeve rešile z zaposlitvijo novih zdravnikov v UKC Maribor. "Ravno danes zjutraj sem dobil tudi ponudbo anesteziologov iz Celja. Upam, da bo ugodna in korektna. Tudi tu so torej vrata odprta še za naprej," je povedal.

Pojasnil je, da bodo hrvaški anesteziologi prihodnji teden začeli prihajati dežurat v Maribor tudi čez teden, ne le ob koncih tedna kot doslej. Ponovno je tudi poudaril, da so ti zdravniki visoko strokovni usposobljeni in da nujne operacije potekajo nemoteno.

Ministrica Kolar Celarčeva se je v UKC Maribor nazadnje mudila novembra lani, ko je tam odprla novi urgentni center. V Mariboru je v okviru novega sistema nujne medicinske pomoči predviden tudi eden od skupno dveh dispečerskih centrov. Po besedah ministrice bo ta začel delovati do konca letošnjega leta in bo nastanjen na Trgu Leona Štuklja, s čimer bo mesto pridobilo 60 novih delovnih mest.

Premier Cerar brez obljub, a z zavezo sodelovanja

"Čeprav je bil pogovor neformalen, je bil vsebinsko zelo izčrpen," je po jutranjem delovnem posvetu vlade v Slovenskem narodnem gledališču Maribor povedal Cerar. "Župan mi je predstavil, na katerih projektih Maribor ta hip dela, kam je usmerjen v svoji perspektivi, in potem sva seveda začela tudi pogovor o tem, kje bi država lahko tukaj sodelovala. To je ravno smisel današnjega obiska vlade v regiji - najti tiste točke skupnega sodelovanja, kjer bo lahko država z občinami, podjetji, zavodi in vsemi drugimi sodelovala, da pomaga razvoju te regije," je še povedal predsednik vlade.

Med projekti, ki so bili v Mariboru že izvedeni, je Cerar med drugim navedel izgradnjo urgentnega centra in oddelka za onkologijo. "Z decentralizacijo nekaterih državnih organov smo lani zagotovili 70 dodatnih delovnih mest v Mariboru. Predvsem pa me veseli to, da se je gospodarstvo počasi začelo premikati na bolje. Podjetja rastejo, zmanjšuje se brezposelnost. To so zelo ugodni znaki, ki jih moramo vsi skupaj izkoristiti," je dodal.

S Fištravcem sta med drugim govorila o mariborskem letališču, "kjer zagotovo lahko država pripomore k temu, da bi, seveda ob aktivnosti same občine, to letališče zaživelo". "Bili smo konkretni in mislim, da so možnosti za dobro sodelovanje. Glede tega sem kar optimist, je pa zelo pomembno, da smo, tako kot do zdaj, v stalnem stiku," je še povedal Cerar.

"Vlada je sicer v tej regiji danes le en dan, a so že priprave na ta obisk trajale več kot dva meseca. Ministri te vlade so vsak teden v tej regiji, tudi v Mariboru, tudi na Ptuju, tudi v drugih krajih. Naše sodelovanje s Podravjem je zelo intenzivno in bo takšno tudi v prihodnje," je dodal spričo kritik z mariborske strani, da je vlada predolgo odlašala z obiskom v tej regiji.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je ponovil, da imajo letos na njegovem ministrstvu za problemsko območje Maribora s širšo okolico na razpolago 10,5 milijona evrov. Od tega je 4,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, ostalo so povratna sredstva.

Poleg tega bodo prijavitelji s problemskih območij deležni dodatnih točk na razpisih. "Ob zavedanju, da imamo skromna proračunska sredstva za pomoč raznim problemskim območjem, ne samo Mariboru, smo izkoristili novo finančno perspektivo EU z razpisi za to, da se vsem problemskim območjem dodajo dodatne točke," je minister pojasnil v izjavi za medije po srečanju z gospodarstveniki na mariborskem letališču.

Po njegovih besedah je letos v izvedbi 12 razpisov, od tega šest na področju podjetništva, štirje na področju regionalnega razvoja in dva na direktoratu za les. "Verjamem, da smo zdaj motorje prižgali in da bo ministrstvo začelo bruhati razpise in jih vse v največji meri realiziralo v letošnjem letu," je dejal.

Današnjega obiska v Podravju je, kot je povedal, vesel predvsem zaradi kolegov v vladi. "Rad vidim, da se tudi ostali seznanijo s problematiko na tem področju. Sam vsaj enkrat na mesec, moja želja pa je na 14 dni ali tri tedne, uradujem v Mariboru," je pojasnil.

Za Maribor si sicer še vedno prizadeva, da bi tu uresničili vsaj eno neposredno tujo investicijo, da bi tako vsaj malo ublažili problem brezposelnosti. "Nimam še v tem trenutku nekih optimističnih napovedi, imamo pa nekaj zadev nagledanih," je dejal.

Pri nekaterih zadevah pa je državi po besedah Počivalška že uspelo pomagati. Kot primer je navedel začasno sanacijo Mariborske livarne (MLM) in ohranitev Palfingerja v Mariboru. Danes je obiskal tudi limbuško podjetje Arosa Mobilia, ki se ga državi po besedah ministra splača podpreti. "Verjamem, da je to prava odločitev, ker je program tega podjetja takšen, da omogoča nek pozitiven rezultat. Na koncu koncev je tu zadaj okoli sto delovnih mest z velikim potencialom za širitev," je pojasnil.

Na posvetu z gospodarstveniki na mariborskem letališču so se mu pridružile še ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič ter za okolje in prostor Irena Majcen.

Slednja si je danes med drugim ogledala novozgrajeni visokovodni nasip v Dupleku, ki je prvi investicijski projekt s področja poplavne varnosti na porečju Drave v Sloveniji. Kot so sporočili z ministrstva, so se v regiji v zadnjem obdobju izvedli številni projekti okoljske infrastrukture v skupni vrednosti dobrih 99 milijonov evrov.

Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj si je ogledala nekaj uspešno izvedenih evropskih projektov, kot so Lutkovno gledališče Maribor, Brod na Muri ter Dominikanski samostan na Ptuju. V zadnjih devetih letih je bilo sicer v Podravju z evropskimi sredstvi podprtih skoraj 800 projektov v skupni vrednosti več kot 515 milijonov evrov.

V Podravju se trenutno izvaja tudi projekt izgradnje 13,7 kilometrov dolgega avtocestnega odseka od Dražencev do Gruškovja, ki je največji infrastrukturni projekt v obdobju 2014-2020. Smerkoljeva pričakuje, da bo Slovenija za to več kot 180 milijonov evrov vredno naložbo prejela dobrih 63 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada EU.

Gašperšič pri gradnji avtoceste odseka Draženci - Gruškovje ne pričakuje več zapletov

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič si je ogledal gradbišče zadnjega odseka podravske avtoceste Draženci - Gruškovje, kjer so z deli v prvi fazi projekta začeli lani. V kratkem bodo po njegovih napovedih podpisali še podpis z izvajalci del druge faze, zapletov pa ne pričakuje več. "Računamo na to, da bo ta investicija uspešno zaključena v okviru zastavljenih terminskih načrtov, kar je zelo pomembno za regijo in državo," je dejal.

Državna revizijska komisija je sicer že januarja zavrnila zahtevek družbe SGP Pomgrad za revizijo postopka izbire izvajalca za izvedbo druge etape, tako da bo izbrani izvajalec, podjetje Euro Asfalt iz Sarajeva, lahko pravočasno začel z izvedbo projekta.

Projekt izgradnje 13 kilometrov dolgega odseka še nedokončane avtoceste na sicer 2300 kilometrov dolgi povezavi med Hamburgom in Solunom je razdeljen na dva dela. Del sredstev za gradnjo Dars črpa iz posojila Evropske investicijske banke. Za izvedbo prve faze oz. izgradnje nekaj več kot sedemkilometrskega odseka je Dars izvajalsko pogodbo podpisal sredi julija lani. SGP Pomgrad ga za 56,2 milijona evrov gradi v konzorciju z Gorenjsko gradbeno družbo, CGP Novo mesto in Cestnim podjetjem Ptuj.

Prebivalce zanima, kako je s hitro cesto med Ptujem in Ormožem

Prebivalce Spodnjega Podravja pa zelo zanima tudi, kako je z usodo gradnje hitre ceste med Ptujem in Ormožem, kjer je bilo porabljenih že nekaj milijonov evrov, pa se dela sploh še niso začela.

Po besedah pristojnega ministra so doslej opravili že več sestankov z župani, ki so jim predstavili svoja pričakovanja, da se je o začetku gradnje mogoče pogovarjati, ko bodo našli rešitev, kje se bo cesta navezovala na obstoječe cestno omrežje. Na Ptuju namreč po njegovih besedah še vedno obstaja dilema, ali bi cesto speljali južno ali severno od jezera in dokler tega dogovora ne bo, z investicijo ne morejo začeti.

Župani več občin v tem delu Podravja so pred časom ministru predali peticijo za nadaljevanje gradnje hitre ceste. Projektiranje ceste, ki bi morala biti zgrajena že pred leti, je ustavila Natura 2000, župani pa od ministrstva pričakujejo, da se bo bolj aktivno lotilo tega projekta.

Mramor: Privatizacija NKBM v kratkem zaključena

Tega, kateri pogoji morda še niso izpolnjeni, da doslej še ni prišlo do uradnega prevzema NKBM, in kdaj naj bi se to dejansko zgodilo, Mramor ni želel komentirati, saj postopka ne pelje ministrstvo, pač pa SDH. Iz virov blizu banki je sicer slišati, da je dokončen razplet postopka pričakovati v nekaj tednih, še prej pa bo banka objavila lanske revidirane rezultate poslovanja.

Pozneje je Mramor obiskal še Zavarovalnico Maribor, kjer je po njegovih besedah ena od ključnih tem pogovorov prav tako konsolidacija ter načrtovana združitev več zavarovalnic pod isto streho. S tem postopkom bosta v Mariboru po njegovih besedah nastali dve pomembni finančni inštituciji, ki bosta okrepljeni s še nekaterimi drugimi pridruženimi družbami, s tem pa bodo storitvene dejavnosti na področju finančnih storitev v tem mestu zelo okrepljene. Ob tem je spomnil, da se tudi NKBM združuje s Poštno banko Slovenije.

Koprivnikar rezerve občin vidi v bolj racionalni porabi

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar se je srečal z nekaterimi župani, ki so od ministra želeli slišati predvsem spodbudne besede glede financiranja občin, minister pa jim je dejal, da se je vedno pripravljen dogovarjati in ob predloženih podatkih iskati konkretne rešitve. Župani so ministra opozorili na že večkrat slišano: da se obseg zakonsko določenih nalog stalno povečuje, država pa znižuje povprečnino. Minister je priznal, da se število nalog povečuje in da sredstva temu ne sledijo, zato se je po njegovih besedah treba bolje in bolj racionalno organizirati. To je v času krize storila tudi država, ko je med drugim zmanjšala državni proračun, število zaposlenih v ožji državi upravi pa skrčila za desetino, je dejal.

A vlada ugotavlja, da finančna situacija občin ni tako slaba. Minister je skupaj s predstavnico finančnega ministrstva Marjetico Mahne navedel podatke, da se zadolženost občin zmanjšuje, da se obseg likvidnih sredstev na računih občin povečuje in da te izvajajo tekoče naloge.

Mahnetova je med drugim povedala, da so občine Podravja lansko leto končale s skupnim presežkom v višini 2,6 milijona evrov, zadolženost občin pa se je zmanjšala za pet odstotkov. Direktor mariborske mestne uprave Darko Fras pa je v zvezi s tem opozoril, da je slika boljša zato, ker se je lani zaključilo financiranje iz prejšnje finančne perspektive. "Slika v 2016 bo bistveno drugačna," je opozoril.

Koprivnikar rezerve občin vidi v bolj racionalni porabi, pri čemer jih je med drugim opozoril, da so v letih krize število zaposlenih zvišale za 11 odstotkov. Hkrati je župane spomnil na številne možnosti, ki jih je država dala občinam. Med drugim je omogočila ustanavljanje pravobranilstev, spodbuja povezovanje občin za izvajanje tekočih nalog in za izvajanje zahtevnih projektov, financira skupne občinske uprave, jim daje na voljo programsko opremo, vabi jih k skupnim javnim razpisom. Vsa ta nova orodja pa so v veliki meri še neizrabljena, je opozoril minister.

Župane je še opozoril, da je odprt zakon o financiranju občin in da se zaključuje priprava strategije razvoja lokalne samouprave, z obema dokumentoma pa bo država po ministrovih besedah izboljšala način delovanja in financiranja lokalnih skupnosti. Ob tem je predstavnike občin pozval k dajanju konkretnih predlogov rešitev, saj se po ministrovih besedah pogajanja nikoli ne zaključujejo.

"Ni dovolj samo imeti dialog, pogrešam konkretne rešitve," pa je po zaključku srečanja z ministrom novinarjem dejal župan Občine Duplek Mitja Horvat, podobno pa so menili tudi nekateri drugi župani.

Obisk sklenili na posvetu z gospodarstveniki in župani

Vlada je celodnevni obisk zaključila s posvetom celotne ekipe z gospodarstveniki regije, tamkajšnjimi župani in drugimi predstavniki javnega življenja. Ministri so predstavili današnje aktivnosti s svojih področij, nato pa odgovarjali na vprašanja, ki najbolj tarejo podravsko regijo.

Cerar je v uvodnem nagovoru povedal, da njihov namen ni zgolj, da se na regijske obiske pridejo slikat, pač pa so se na tokratno srečanje zelo dobro pripravili in na obisk že prišli z idejami, kako ponuditi rešitve za nekatera vprašanja. S pogovori v regiji želijo ugotoviti še predloge lokalnega okolja, se o njih dogovarjati tudi naprej ter jih izvesti v prihodnjih tednih ali mesecih.

"Zelo je pomembno, da vsak najprej pri sebi najde neko pot in smer, kam želi iti, saj mu le tako lahko drugi lažje pomagamo. Če torej neka občina ali regija sama ve, kaj hoče in si postavi njej najboljše cilje, potem je to tudi najlažje za vlado, ki tako ve, kako pomagati in je pomoč najbolj učinkovita," je dejal Cerar.

Sicer pa so najprej svoje današnje aktivnosti in načrte predstavili nekateri ministri.

Ministrica z delo Anja Kopač Mrak je spomnila na nekatere stvari, ki se tičejo trga delovne sile in spomnila na dejstvo, da se prebivalstvo stara, kar pomeni velik izziv za prihodnost. Podjetja se morajo že zdaj zavedati, da se je treba temu prilagoditi, saj prihaja do strukturne brezposelnosti. Pripravili so različne ukrepe, Kopač Mrakova pa je spomnila, da bo prvič okoli 40 milijonov evrov do leta 2020 namenjenih prav za prilagajanja podjetij potrebam starajoče se delovne sile.

V pogovornem delu posveta so se v glavnem oglašali župani in predstavniki občin. Direktor mariborske mestne uprave Darko Fras je med drugim dal pobudo o vnovičnem razmisleku o decentralizaciji države, saj le tako občine in regije ne bodo več stalno prosile za pomoč iz Ljubljane. Njegovo pobudo je podprl minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki meni, da je primeren časa za razvojna in strukturna vprašanja.

Župan Žetal Anton Butolen je opozoril na problematiko zapiranja krajevnih uradov ter dal pobudo, da bi morala delovna skupina za Haloze nadaljevati z delom in ga razširiti s kmetijskega še na kakšno drugo področje, pomembno za nadaljnji razvoj razvojno zaostalih občin, ki za to nimajo svojih sredstev. Župan Ormoža Alojz Sok pa opozoril, da se regionalne razlike v Sloveniji povečujejo, nikakor pa ne manjšajo.