Vlada je potrdila besedili nacionalnega reformnega programa za leti 2017 in 2018 ter programa stabilnosti za letos, ki ju mora do konca meseca poslati v oceno Evropski komisiji. Dokumenta postavljata smernice za ukrepe v naslednjem dveletnem obdobju, med drugim ukrepe za nadaljnjo konsolidacijo javnih financ.
"Gre za dva ključna dokumenta t.i. evropskega semestra, v katerih predstavimo usmeritve ekonomske politike države, spremljamo uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 in prikažemo napredek pri izpolnjevanju priporočil, ki smo jih dobili ob lanskoletnem pregledu obeh dokumentov," je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.
V nacionalnem reformnem programu vlada predstavlja ukrepe za doseganje ciljev ekonomske politike, ki so po besedah ministrice nadaljnje spodbujanje gospodarske rasti in postopno dokončevanje javnofinančne konsolidacije.
Ukrepe, s katerimi želi doseči te cilje, je vlada v nacionalnem reformnem programu razdelila v tri vsebinske sklope: v prvega sodijo kratkoročni ukrepi, v drugega dolgoročni ukrepi, v tretjega pa ukrepi za krepitev potenciala rasti, je povedala.
Med kratkoročnimi ukrepi so zmanjšanje stroškov upravljanja dolga, obvladovanje stroškov bolniških nadomestil, spremembo financiranja občin ter sprejem večletnega dogovora o plačah v javnem sektorju.
Med dolgoročnimi ukrepi vlada navaja, da namerava letos dokončati zdravstveno reformo, dokončati sistem dolgotrajne oskrbe, v pripravi je tudi nabor usmeritev za nadaljnje spremembe v pokojninskem sistemu.
Ostali ukrepi pa predvidevajo zmanjšanje administrativnih oz. zakonodajnih bremen, spremembe v davčnem sistemu za povečanje konkurenčnosti, nadaljnje spodbude na trgu dela in zagotavljanje prestrukturiranja tistih podjetij, kjer je to še potrebno.
Slovenija bo za krepitev potenciala rasti v srednjeročnem obdobju izvedla nekatere ključne investicije ter krepila investicijsko aktivnost iz javnih sredstev. V tem smislu je vlada v nacionalni reformni program uvrstila tako projekt drugega železniškega tira Divača-Koper kot tudi ureditev proizvodne cone v občini Hoče-Slivnica, kamor prihaja multinacionalka Magna.
Prav tako so predvidene investicije na področju državnega cestnega omrežja, železniške infrastrukture, trajnostne mobilnosti ter energetske prenove stavb.
Ob tem je ministrica poudarila, da je bil nacionalni reformni program večkrat obravnavan tudi s socialnimi partnerji in je v največji meri z njimi tudi usklajen.
Progam stabilnosti je vsebinsko povezan z nacionalnim reformnim programom in vključuje indikatorje doseganja nadaljnje javnofinančne konsolidacije do leta 2019. Potem ko je Slovenija lani zmanjšala javnofinančni primanjkljaj na 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je cilj za letos 0,8-odstotni primanjkljaj.
To pomeni zmanjšanje primanjkljaja za eno odstotno točko v letu 2017, kar prinese 0,5-odstotni strukturni napor, je pojasnila Vraničar Ermanova. To je še skladno z evropskimi pravili.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.