Vlada je na seji sredi januarja obravnavala ukrepe "za centralizacijo objavljanja predpisov in drugih aktov ter nov način izdajanja in objavljanja Uradnega lista Republike Slovenije". Kot cilj so si postavili vzpostavitev enotne digitalne platforme eZakonodaja in Registra pravnih aktov lokalnih skupnosti, kar pa bo zahtevalo poseg v 154. člen ustave. Vladni službi za zakonodajo in ministrstvu za javno upravo je zato vlada naložila, naj v enem mesecu pripravita ustrezen predlog ustavne spremembe. Rok se izteče naslednjo nedeljo. Služba za zakonodajo mora poleg tega pripraviti še predlog zakonske ureditve novega načina izdajanja uradnega lista.
154. člen Ustave Republike Slovenije (veljavnost predpisov in njihovo objavljanje)
Predpisi morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno.
Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo.
V Javnem podjetju Uradni list Republike Slovenije se bojijo, da jih želi vlada ukiniti. In to prav v letu, ko praznujejo 80-letnico delovanja. Prvi uradni list na območju Slovenije je bil namreč izdan že leta 1945.
"Ukinitev te neodvisne institucije bi pomenila neposreden poseg v temelje pravne države, pravno varnost državljanov in preglednost zakonodajnega postopka," opozarjajo. Uradni list namreč deluje kot neodvisna institucija, ki ni podvržena vplivom politike ali gospodarskih interesov, pojasnjujejo. "Njegova neodvisnost zagotavlja, da so vsi pravni akti objavljeni v celoti, pravočasno in brez možnosti prirejanja ali selektivnega objavljanja. Prenos te funkcije na drug subjekt ali digitalizacija brez ustreznega nadzora bi lahko ogrozila pravno varnost in transparentnost," lahko preberemo v dopisu, v katerem opozarjajo na nujnost ohranitve Uradnega lista.
"Če bi bila funkcija Uradnega lista prenesena na drug subjekt, na primer na Službo vlade za zakonodajo, kot je v načrtih, bi to odprlo vrata resnim tveganjem. Politično ali interesno motivirane objave bi omogočile vpliv na to, kdaj in kako so predpisi objavljeni, kar bi omogočilo pravne manipulacije. Selektivno objavljanje zakonodaje bi ustvarilo pravno negotovost, saj bi lahko zakon začel veljati brez pravočasne javne objave," so v nadaljevanju pojasnili, kaj jih skrbi.
V vladni službi za zakonodajo, ki jo vodi Rado Fele, očitke zavračajo. "Predlog novega zakona je v pripravi in ne predvideva ukinitve Javnega podjetja Uradni list d. o. o.," so odgovorili na naše vprašanje.
Navedbe v dopisu, s katerim sicer niso seznanjeni, so označili za napačne oziroma izkrivljene. Pojasnili so, da je izdajatelj uradnega lista že po obstoječi zakonodaji, ki velja vse od leta 1996, služba vlade za zakonodajo. "Slednja bo to vlogo ohranila tudi v prihodnje. Spričo navedenega in ob upoštevanju dejstva, da državni organi opravljajo svoje delo v okviru in na podlagi ustave in zakonov, v procesu izdajanja uradnega lista tudi v prihodnje ne vidimo mesta za kakršnekoli politične in interesne pritiske in manipulacije," so poudarili.
"Javno podjetje ima po zgoraj omenjenem zakonu zgolj naloge zalaganja uradnega lista, ki so bile v preteklosti kot tehnično-pomožna dela ločene od izdajateljske vloge, in sicer zaradi potreb po tehnični pripravi uradnega lista za tisk, organizacije tiskanja ter distribucije in prodaje tiskane izdaje uradnega lista. Te naloge z uvedbo elektronske izdaje uradnega lista in celovito digitalno podporo procesu objavljanja niso več potrebne. Posledično odpadejo stroški teh pomožnih storitev, s tem pa tudi zaračunavanje objav normodajalcem," so pojasnili v nadaljevanju. "Dejstvo, da se normodajalcem v času elektronske izdaje uradnega lista zaračunava storitev objave za predpise, ki jih ti sami sprejmejo oziroma izdajo in jih morajo po ustavi tudi objaviti, je posebnost med državami članicami," so še dodali.
Odgovorili so tudi na razmišljanje avtorjev dopisa, da je digitalizacija objav sicer nujna, a da bi jo morali izvajati znotraj obstoječe organizacije Uradni list Republike Slovenije. Na vladni službi za zakonodajo pravijo, da bodo spremembe zmanjšale varnostna tveganja. "Sistemi, ki bodo v prihodnje podpirali celovit proces priprave in objavljanja predpisov, bodo namreč pod nadzorom izdajatelja uradnega lista in nameščeni na državno strežniško infrastrukturo, za katero veljajo posebne varnostne zahteve in protokoli. S temi ukrepi se bosta pravna varnost in transparentnost kvečjemu le še okrepili."
"Uradni list Republike Slovenije je uradno glasilo, v katerem se objavljajo ustava, zakoni, mednarodne pogodbe, akti državnega zbora, vlade, predsednika republike ter drugi predpisi in akti, katerih objavo zahteva zakon ali drug predpis. Njegova vloga je zagotoviti pravočasno in pravilno objavo predpisov ter omogočiti dostopnost pravnih norm vsem državljanom, kar je temeljno načelo pravne države," so spomnili avtorji dopisa.
Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije zagotavlja tudi objave na portalu javnih naročil in skrbi za portal eRevizija, ki sta ključna za zagotavljanje transparentnosti, pravičnosti in pravnega varstva v postopkih javnega naročanja. Vlada namerava oboje prenesti v upravljanje na državni organ.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.