Vlada ukinila urad za demografijo

Za ukinitev Urada se je nova vlada odločila, ker se njegovo delovno področje prekriva z delovnim področjem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), so razložili v poročilu. Z ukinitvijo bo MDDSZ tako prevzelo vse zaposlene, materialna sredstva, ki jih bodo prevzeti zaposleni potrebovali za opravljanje svojih nalog, dokumentacijo urada in neporabljeni del sredstev, ki so bila za leto 2022 zagotovljena v veljavnem finančnem načrtu urada, so še zapisali.

Urad za Demografijo je bil z vladnim odlokom ustanovljen oktobra 2020, začetek odloka in s tem delovanja urada pa je prejšnja vlada večkrat prestavila. Prav tako je bilo sprva predvideno, da bo urad vodil minister brez listnice, pozneje so odlok spremenili in zapisali, da bo urad vodil direktor, ki bi bil odgovoren vladi, je aprila poročal časopis Delo. Prostore urada so tako odprli šele letošnjega aprila, za vršilca dolžnosti direktorja pa imenovali Danila Lončariča, občinskega svetnika iz Makol iz vrst SDS. 

Urad se bo ukinil najkasneje 30 dni po objavi odloka v uradnem listu, so sporočili po seji vlade.

Ob odprtju je urad imel še šest zaposlenih, med njimi so bili nekdanja poslanka SLS-a, članica ministrskih kabinetov Jasmina Opec Vöröš, vodja koalicije Za otroke gre Aleš Primc in Jon Petek, sin dolgoletnega politika, svetovalca in urednika medijev pri SDS-u Mira Petka. Po poročanju Večera sta bila na uradu zaposlena tudi  Franci Donko, ki se je zavzemal za vrnitev koroških dečkov starima staršema in je bil leta 2018 kandidat na listi Združena desnica, ki sta jo vodila Primc in Franc Kangler, ter Gašper Pečar, ki je bil pred leti oplotniški občinski svetnik iz vrst SDS, njegovo ime pa se je izpostavljalo v aferi, ko so v javnost prišli posnetki zabave podmladka SDS, na kateri se je užival kokain.

Do ustanovitve in zaposlenih so bili nekateri zelo kritični 

Do ustanovitve urada, predvsem pa do tam zaposlenih, so bili zelo kritični v združenju Srebrna nit. "Ko beremo, kdo vse je tam zaposlen, ni to niti približek Urada za demografijo, ki ga potrebujemo, ki smo si ga želeli in ki ga pričakujemo. Gre samo za še en primer organa, v katerega vladajoče stranke koalicije, predvsem najmočnejša SDS, umeščajo svoje strankarske kadre, med katerimi je težko najti osebe s primernimi (kaj šele dobrimi) strokovnimi in zaposlitvenimi referencami za delo na področju urejanja medgeneracijskih razmerij, predvsem pa urejanja nezavidljivega položaja blizu 430.000 ljudi, starejših od 65 let," so bili ostri aprila, o čemer smo takrat tudi že poročali. 

Preložili začetek izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi

Vlada predlaga tudi preložitev začetka izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi z začetka leta 2023 na april 2024. V vmesnem času bodo pripravili nujne spremembe zakona in podzakonskih aktov, so v sporočilu za javnost zapisali na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je sistemski zakon, ki ima velike finančne posledice in naslavlja velik del populacije, poudarjajo na ministrstvu. Uvedba dolgotrajne oskrbe je obsežen in pomemben nacionalni projekt na področju socialne varnosti, s prekratkimi zakonskimi roki za uvedbo, ki ne omogočajo pravočasne izvedbe aktivnosti za vzpostavitev sistema in enostavnega prehoda obstoječih izvajalcev v sistem dolgotrajne oskrbe, so dodali.

Opredelitev primerne časovnice je za vse deležnike ključnega pomena za zagotovitev materialnih pogojev dela, kadrov in potrebnih sistemskih, podpornih ter informacijskih rešitev za izvajanje dolgotrajne oskrbe, menijo. Predvsem pa je za vse deležnike pomembno, da so pravočasno, ustrezno in usklajeno izvedene vse aktivnosti ostalih subjektov, vključno z vprašanjem financiranja zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

"Ker je trenutna zakonska vsebina in vsebina podzakonskih aktov pomanjkljiva in zato ne omogoča izvajanja zakona v praksi, je nujno in neodložljivo, da se datum izvajanja zakona zamakne," so zapisali.

Vlada je pripravila predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim bo zamaknila začetek izvajanja, DZ pa bo predlagala obravnavo po nujnem postopku.