Med strateškimi cilji je vlada v strategiji navedla: pravično dostopnost do zdravstvenih storitev čim bližje posameznikovega bivališča, usmerjenost v preventivno zdravstveno varstvo in vseživljenjski pristop, vključenost in opolnomočenje posameznikov ter družbe, integrirano obravnavo pacienta, zagotavljanje kakovostne in varne obravnave pacienta, učinkovito upravljanje in vodenje, finančne spodbude in vlaganje v infrastrukturo, vlaganje v kadrovske vire in ustrezne delovne pogoje, razvoj raziskovalne dejavnosti ter digitalno preobrazbo za podporo procesov zdravstvene obravnave.
V sporočilu za javnost po seji vlade so na ministrstvu za zdravje navedli, da je pandemija covida-19 še dodatno razkrila obstoječe pomanjkljivosti in obremenitve zdravstvenih sistemov po vsem svetu, vključno s Slovenijo. Ob tem pa se vlada zaveda pomembnosti močnega primarnega zdravstvenega varstva, ki lahko z nižjimi stroški kot sekundarno in terciarno zdravstveno varstvo bistveno izboljša zdravstvene izide, zmanjšuje potrebo po bolnišnični obravnavi in povečuje zadovoljstvo pacientov.
"Primarno zdravstveno varstvo predstavlja temelj zdravstva in je ključni odgovor na spremenjene potrebe prebivalstva. Strategija predvideva krepitev organizacijskih struktur, nadgradnjo sistema obravnave pacientov ter vzpostavitev usmerjevalnega odbora, ki bo spremljal in usklajeval izvajanje strateških ukrepov," so našteli.
Ministrstvo za zdravje bo v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi pripravilo akcijske načrte za izvedbo strategije v več fazah. Prvi akcijski načrt za leti 2025 in 2026 bo vključeval konkretne ukrepe, ki bodo zagotovili boljšo dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev na primarni ravni ter vzpostavili bolj spodbudno delovno okolje za zdravstvene delavce.
Slovenija se s sprejetjem te strategije zavezuje k trajnostnemu in inovativnemu razvoju primarnega zdravstvenega varstva, ki bo temeljil na mednarodno priznanih dobrih praksah in usmeritvah Svetovne zdravstvene organizacije, še piše v sporočilu.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.