Vlada sprejela program stabilnosti, fiskalna politika ostaja ekspanzivna

Lani marca je bil ob izbruhu pandemije covida-19 aktivirani mehanizem, ki članicam EU glede na izjemne okoliščine pri odzivanju na pandemijo in njene posledice dopušča odstopanje od veljavnih proračunskih pravil. V paktu za stabilnost in rast sta glavna cilja javnofinančni primanjkljaj v višini največ treh odstotkov BDP in omejitev javnega dolga pri 60 odstotkih BDP.

Po predlogu Evropske komisije bi bilo treba glede na razvoj dogodkov in za podporo okrevanju po koronski krizi splošno odstopno klavzulo pakta ohraniti še letos in prihodnje leto. Potrditev tega podaljšanja je pričakovati v naslednjih tednih.

Razmere po prepričanju vlade sicer zahtevajo odločno ukrepanje in učinkovito prilagajanje ukrepov za spopadanje s posledicami epidemije in javnofinančne spodbude za okrevanje in odpornost v naslednjih letih, pri katerih bodo ključno vlogo odigrala sredstva iz sklada za okrevanje EU po koronski krizi in neporabljena kohezijska sredstva za obdobje 2014-2020 in prva sredstva v okviru večletnega proračuna 2021-2027.

Program stabilnosti v makroekonomski kontekst postavlja že sprejete odloke o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020-2022 in za obdobje 2022-2024, ki določajo določil najvišji obseg porabe porabe javnih financ do leta 2024.

Letos se bo zgornja meja izdatkov javnih financ glede na mejo, določeno novembra lani, zvišala s 24,9 milijarde na 25,3 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj naj bi po 8,4 odstotka BDP v 2020 znašal 8,6 odstotka BDP. V naslednjih letih je predvideno postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja, in sicer naj bi ta v letu 2022 znašal 5,7 odstotka BDP pri zgornji meji porabe 25,050 milijarde evrov, v letu 2023 3,8 odstotka BDP pri zgornji meji porabe 25,045 milijarde evrov in v letu 2024 2,8 odstotka pri zgornji meji porabe 25,430 milijarde evrov.

Zgornja meja izdatkov proračuna se bo letos po teh načrtih zvišala za 800 milijonov evrov na 14,32 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj naj bi znašal 8,6 odstotka BDP. Za 2022 odloki predvidevajo za okoli 700 milijonov evrov višje proračunske izdatke kot v sprejetem proračunu pri 13,30 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa bo namesto 3,1 odstotka BDP dosegel 4,9 odstotka BDP. V 2023 naj bi primanjkljaj nato dosegel 3,6 odstotka BDP in zgornja meja porabe 13,06 milijarde evrov ter v letu 2024 primanjkljaj 2,5 odstotka BDP in zgornja meja porabe 12,75 milijarde evrov.

Po tistem, ko so ukrepi za blažitev posledic epidemije za podjetja in prebivalstvo lani dosegli okoli tri milijarde evrov oz. 6,5 odstotka BDP, naj bi letos znašali približno 1,5 milijarde evrov oz. okoli tri odstotke BDP, v 2022 pa naj bi se ob pričakovanem koncu epidemije znižali na vsega 55 milijonov evrov.

Vsa ta povečana poraba in visoki primanjkljaji se poznajo na javnem dolgu. Če je ta po štirih letih zniževanja v 2019 dosegel 65,6 odstotka BDP oz. 31,74 milijarde evrov, je lani poskočil na 80,8 odstotka BDP oz. 37,4 milijarde evrov. Letos naj bi dolg narasel na skoraj 29 milijard evrov, a naj bi to zaradi pričakovane gospodarske rasti predstavljalo 80,4 odstotka BDP. V 2022 naj bi se ustavil pri 40,9 milijarde evrov oz. 79,6 odstotka BDP, nato pa naj bi do 2024 nominalno narasel na 44,3 milijarde evrov, v deležu od BDP pa upadel na 78 odstotkov BDP.

Če vlada poudarja, da je ekspanzivna javnofinančna politika nujna za naslovitev posledic epidemije in predvsem v obliki investicij za podporo okrevanju po koronski krizi, pa v opoziciji opozarjajo, da Slovenija znova drvi v javnofinančne težave. Omenjajo celo besedo katastrofa. Pri tem izpostavljajo dejstvo, da bo vlada s predlogom socialne kapice in načrtovanimi davčnimi reformami za več sto milijonov evrov na leto znižala javnofinančne prihodke.

Vlada sicer pravi, da bodo te razbremenitve pri davkih in prispevkih povečale zasebno potrošnjo in okrepile investicije podjetij, a tudi fiskalni svet opozarja, da projekcije v določenih vidikih niso realistične in da nekateri napovedani ukrepi poslabšujejo strukturni položaj javnih financ in omejujejo manevrski prostor za delovanje fiskalne politike v naslednjih letih.

Vlada v programu stabilnosti predvideva, da se bo strukturni primanjkljaj, ki izloči učinke ekonomskega cikla, letos glede na lani zvišal s 6,8 odstotka na osem odstotkov BDP, nato pa vendarle postopoma upadal in v 2024 dosegel 3,3 odstotka BDP.

Ob tem vlada napoveduje, da bo bolj zanesljiva srednjeročna fiskalna strategija pripravljena po prenehanju izjemnih okoliščin, ko da bo verjetno treba sprejeti tudi program postopnega odpravljanja odstopanj od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, ki jo terjata ustavno fiskalno pravilo in zakon o njegovem izvajanju. Predvsem v opoziciji pa nekateri v prihodnje zaradi hitre rasti zadolženosti že vidijo nove ostre ukrepe za uravnoteženje javnih financ.