Zakon prinaša nov člen, ki bolj natančno definira že zdaj določene pogoje primerljivega plačila samozaposlenih v kulturi in javnih uslužbencev na primerljivih delovnih mestih, ki pa se zaradi nedorečenosti zakona v praksi ni sistematično izvajal, so sporočili z ministrstva za kulturo.
Dopolnitev zakona določa, da mora vlada z uredbo podrobneje urejati izhodiščno urno višino postavke za delo samozaposlenih v kulturi, ki ga ti opravijo za javne zavode in javne agencije s področja kulture, ter primerljivost poklicev. Prav tako določa način izračunavanja in usklajevanja izhodiščnega plačila ter vzpostavlja obveznost vlade, da pred sprejemanjem in spreminjanjem uredbe pridobi mnenje reprezentativnih sindikatov samozaposlenih v kulturi.
"To je eden od pomembnejših korakov boja proti prekarnemu položaju samozaposlenih v kulturi, s katerim postavljamo primer dobre prakse varstva pravic prekarnih delavcev ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropski uniji. Za spremembo zakona si prizadevamo od začetka tega mandata, o njem smo vodili konstruktivni dialog z reprezentativnimi sindikati v kulturi, za kar se jim zahvaljujemo. Veseli nas, da v državni zbor pošiljamo zakon, ki bo zaščitil ekonomsko najšibkejše samozaposlene delavce v kulturi tako, da bodo plačani primerljivo z zaposlenimi v javnih zavodih v kulturi," je ob tem sporočil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan.
Pomemben kazalnik širšega ekonomskega in socialnega statusa samozaposlenih v kulturi so podatki o njihovih prihodkih, ki izhajajo iz analize podatkov finančne uprave. Ti za leto 2021 kažejo, da je 37 odstotkov samozaposlenih v kulturi, to je 1080 oseb, zaslužilo manj od bruto minimalne plače, 80 odstotkov, to je 2352 oseb, pa manj od bruto povprečne plače.
Ministrstvo si za izboljšanje položaja samozaposlenih sicer prizadeva tudi s številnimi drugimi ukrepi. V zadnjih dveh letih je tako med drugim zvišalo sredstva za njihove projekte in delovne štipendije ter za 50 odstotkov povišalo nadomestilo v primeru dolgotrajne bolniške odsotnosti, prevzelo plačevanje obveznega zdravstvenega prispevka, olajšalo soočanje s posledicami epidemije, s prihajajočimi zakonskimi spremembami pa predlaga tudi uvedbo drsnega cenzusa in karierne dinamike.
Vlada je predlog zakona o dopolnitvi Zujika v državni zbor poslala v obravnavo po skrajšanem postopku.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.