V iniciativi Glas ljudstva vložili zakonski predlog za jasno ločitev zdravstva

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je pripravilo ministrstvo, po navedbah iniciative Glasa ljudstva odstopa od napovedane jasne ločitve javnega in zasebnega zdravstva. Člani in članice vladajoče koalicije so jasno razmejitev javnega in zasebnega zdravstva obljubljali pred volitvami v DZ leta 2022, zapisali pa so jo tudi v koalicijsko pogodbo, so spomnili na današnji novinarski konferenci.

Po njihovih navedbah vladni predlog novele zakona še naprej dovoljuje delo javnih zdravnikov pri koncesionarjih, prepoveduje ga zgolj pri zasebnikih. Koncesionarji prav tako ne nosijo nikakršne odgovornosti za vzdržno delovanje celotnega sistema, so navedli.

Kot glavni problem vladnega predloga novele je član iniciative Dušan Keber izpostavil predvidene podjemne pogodbe. "Ta zakon nikakor ne motivira zdravnikov, da bi dopoldan naredili več, ampak ravno obratno. Tudi to jih stimulira, da bi podaljševali čakalne dobe in da bi se veliko dela prestavilo v popoldansko delo, kjer bodo zdravniki seveda po podjemnih pogodbah dobili znatno več," je dejal. Storitev bo enaka, javna blagajna bo morala bistveno več plačati zanje, je prepričan.

Predlog ministrstva po njihovem prepričanju pomeni pot v privatizacijo in kadrovsko rušenje javnega zdravstva. Zato so predstavili svoj predlog sprememb obstoječega zakona, ki se osredotoča na en sam člen. In sicer bi zdravnik, ki je zaposlen v javnem zavodu, moral najprej odpraviti nedopustno dolge čakalne dobe v svojem zavodu oz. na svojem oddelku, šele nato bi lahko zaprosil za delo v drugem javnem zavodu in tam pomagal skrajševati nedopustno dolge čakalne dobe. "Šele, če v nobeni javni bolnišnici v Sloveniji ni nedopustno dolgih čakalnih vrst na njegovem področju, potem lahko zaprosi za dovoljenje za delo pri koncesionarju ali pa celo tudi pri polnem zasebniku," je zakonski predlog predstavil Jaša Jenull.

"Ta zakon za prepoved dvoživk je v tem trenutku edino, kar stoji med pacienti in privatizacijo javnega zdravstvenega sistema," je razlog za svoj podpis pod predlog sprememb zakona pojasnil poslanec Levice Miha Kordiš.

"Mislim, da skorajda ni posameznika, ki se ne bi, ko gre k zdravniku ali pa na neko zdravstveno obravnavo v javni zdravstveni sistem, soočil s tem, da je postavljen v neko čakalno vrsto in da mu ta zdravnik reče, če želite priti hitreje, pa pridite popoldne v isto ambulanto k meni, pa boste proti plačilu dobili to zdravstveno storitev. To ni zgolj anomalija sistema, to je dobesedno propad javnega zdravstva," pa je svoj podpis pojasnila nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek.

V iniciativi si želijo, da bi bile spremembe, ki jih predlagajo, vključene v predlog novele zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo. V tem primeru bodo svoj zakonski predlog umaknili, je napovedal Jenull.

Vlada sprejela izhodišča za pogajanja v zvezi z razširjenimi stavkovnimi zahtevami Fidesa

Kot izhaja iz sporočila za javnost, je bila odločitev sprejeta na vladnem odboru.

Zdravniški sindikat Fides, ki je stavko začel 15. januarja, je razširitev stavkovnih zahtev vladi poslal v drugi polovici avgusta. Med drugim predlagajo, da bi po dogovoru o odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju zdravniki zaradi daljšega izobraževanja in večje odgovornosti prejeli še dodaten dvig. Za Fides bi bilo sprejemljivo, da bi vsak zdravnik prejel še pet plačnih razredov.

Predsednik sindikata Damjan Polh je ob predstavitvi razširjenih zahtev ocenil, da prenova plačnega sistema ne gre v smer, ki so si jo želeli. "Videli smo zametke predloga, ki ga mislijo poslati v obravnavo, in namesto da bi bil to moderen, fleksibilen plačni sistem, ugotavljamo, da so na centralnih, pa tudi stebrnih pogajanjih ustvarili mnoga nesorazmerja," je opozoril.

"Kar se reševanja stavkovnih zahtev tiče, smo obtičali v neki praznini, rešitve se nam oddaljujejo," je avgusta še menil Polh. Sindikat pa je v sporočilu na spletni strani pojasnil, da s širitvijo stavkovnih zahtev v prvi vrsti naslavljajo ključne pogoje dela in zahtevajo izvrševanje 10.a člena kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike ter evropske direktive o delovnem času.

"Želimo tudi aktivno vlogo pri pripravi zakonodaje na zdravstvenem področju. Prav tako želimo, da vlada vključi predstavnike sindikata v pripravo vseh zakonov in podzakonskih aktov na področju zdravstva, ki kakor koli vplivajo na položaj in delo zdravnikov in zobozdravnikov. Nenazadnje pa zahtevamo, da vlada takoj sprejme ukrepe za zaščito zdravstvenih delavcev pred grožnjami ter verbalnim in fizičnim nasiljem s strani tretjih oseb," so navedli.

Stavka sindikata Fides je že pred časom postala najdaljša stavka slovenskih zdravnikov.