Državni zbor sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi

Državni zbor je nov Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejel s 54 glasovi poslancev koalicije za in 24 opozicijskimi glasovi proti, poroča N1. 

Danes je DZ nadaljeval izredno sejo, ki so jo začeli v četrtek. Najprej so se po nujnem postopku lotili prav predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi. Poslanske skupine koalicije so poudarile njegove prednosti, v opoziciji pa so mu nasprotovali, med drugim zaradi uvedbe prispevne stopnje brez soglasja socialnih partnerjev.

Pred glasovanjem o celotnem zakonu je državni zbor sprejel še 28 koalicijskih amandmajev in zavrnil 33 opozicijskih. Pestro je bilo sicer tudi prejšnji teden, ko so poslanci koalicije na državnozborskem odboru za delo sprejeli 105 svojih amandmajev in zavrnili 32 amandmajev NSi.

Med vsebinskimi spremembami, ki jih predlagajo usklajeni amandmaji, je ministrstvo za solidarno prihodnost izpostavilo poenostavitev postopka uveljavitve pravice do oskrbovalca družinskega člana ter nadzora in podpore nad izvajanjem pravic do denarnega prejemka in oskrbovanca družinskega člana.

Vlada želi s tem sistemskim zakonom urediti pravice in storitve iz dolgotrajne oskrbe ter določiti enoodstotno prispevno stopnjo, ki bi se uveljavila s 1. julijem 2025, medtem ko bi zakon začel veljati 1. januarja 2024.

Za koalicijske poslance predlog zakona kakovosten, za opozicijske škodljiv

Skrb za starejše je civilizacijska norma, je poudaril Borut Sajovic iz Svobode. Pripravljavci zakona so po njegovem iskali najboljše rešitve, v središče pa postavili človeka. Kot ključno sporočilo predloga vidi to, da skuša sistem dolgotrajne oskrbe ohraniti kot javen sistem, ki bo na voljo vsem. "Ne smemo narediti take napake kot v zdravstvenem sistemu," je posvaril.

Toda javni domovi za starejše že danes ne morejo poskrbeti za več ljudi, kot pa jih biva pri njih, tako da bomo spet na istem kot zdaj, je ugotovila Alenka Jeraj iz SDS. Po njeni oceni se po predlogu v primerjavi z zdajšnjim stanjem ne bo zgodilo kaj bistveno novega. Strinjala se je, da bi bilo treba v zakon iz časa prejšnje vlade vnesti nekaj manjših popravkov, ne bi bilo pa treba namesto njega v zakonodajni postopek vložiti novega zakona.

Po besedah poslanca NSi Janeza Ciglerja Kralja, ki je bil v času prejšnje vlade minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so želeli na ministrstvu v času njegovega mandata omogočiti čim širši nabor izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Zdaj pa se celo koncesijski domovi za starejše bojijo za svoj obstoj, čeprav je polovica domov koncesijskih in so nepogrešljiv del javne mreže za oskrbo starejših, je opozoril.

Zelo pomembna sprememba v primerjavi z zakonom iz časa prejšnje vlade je opredelitev financiranja, je poudaril poslanec SD Soniboj Knežak. Po sprejetju zakona pa pričakuje širši družbeni dogovor, koliko bomo kot država namenili za dolgotrajno oskrbo. Zdaj ta delež namreč znaša približno 1,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), evropsko povprečje je 1,7 odstotka BDP, v nekaterih državah pa znaša delež celo tri odstotke, je dejal.

Vendar so v SDS in NSi znova izrekli nasprotovanje predlagani prispevni stopnji v višini enega odstotka tako za delodajalce kot za delojemalce in upokojence. Obremenjevanje tistih, ki delajo, je nesprejemljivo, obremenjevanje upokojencev pa skrajno nesprejemljivo, je dejal Branko Grims iz SDS. Toda minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je pri tem opomnil, da takšnega zakona ne more biti brez opredeljenega financiranja.

Milan Jakopovič iz Levice je pozdravil odločitev, da bodo vstopne točke na centrih za socialno delo. Dolgotrajna oskrba po njegovih besedah namreč ni zdravstvo in cilj pri njej ni zdraviti, ampak omogočiti čim bolj samostojno in kakovostno življenje. Po njegovem mnenju ne bi bilo ustrezno, da bi ostale na enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje, kot je predvidel zakon iz časa prejšnje vlade.

Pri tem je državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič dejal, da so centri za socialno delo veliko bolj primerni za opravljanje naloge, ki jo predvideva predlog. Duh socialnega dela je pri svetovanju za dolgotrajno oskrbo nujen, je menil.

K predlogu so koalicijske poslanske skupine vložile več kot 100 dopolnil, med drugim zaradi pripomb Zakonodajno-pravne službe DZ in nekaterih deležnikov. Vendar o njih danes niso razpravljali, ker so poslanske skupine že prej porabile skupni čas za razpravo. Dopolnila so vložili tudi v NSi in v SDS. Obe poslanski skupini se z njimi denimo zavzemata za to, da se člen o uvedbi enoodstotne prispevne stopnje črta.