Vlada in sindikati podpisali dogovor o plačah v javnem sektorju

Vlada in sindikati javnih sektorjev so podpisali dogovor  o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je ob podpisu pogodbe izrazila zadovoljstvo, da so s sindikati dosegli kompromis: "Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da je večina sindikalnih predstavnikov  danes tu. Dogovor tako vseeno predstavlja korak naprej."  Ajanovič Hovnik je po podpisu dejala, da so se dogovorili tudi, da takoj po podpisu tega dogovora in aneksov h kolektivnim pogodbam začnejo s pogajanji o sistemskih spremembah plačnega sistema in najpozneje do 30. junija predlagajo nek nov dogovor o prihodnosti plačnega sistema v javnem sektorju "in kako ponovno ovrednotiti delo tudi v odnosu do minimalne plače"."Dogovor vsebuje klavzulo, če smem temu tako reči, ki zavezuje tako vlado kot sindikalne strani, da se prioritetno lotimo prav vprašanja zaposlenih, ki so danes pod minimalno plačo oziroma okoli minimalne plače," je navedla.  "Vlada se je odzvala na zaostrene razmere, ki so prisotne v družbi in to prepoznala tudi skozi ta dogovor, kjer smo naslovili tako draginjo, inflacijo in naslovili tudi najšibkejše v javnem sektorju," je še navedla ministrica.

Dogovor je danes podpisalo 28 od 46 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, nekaj pa jih je še napovedalo podpis.

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ugotavljal, da število podpisnikov na nek način sporoča, da je vsebina dogovora sprejemljiva za večino sindikatov. Je pa obenem opozoril na predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ostaja s sindikati deloma neusklajen. Odpira namreč t. i. plačni strop, s čimer bo javnim uslužbenkam in uslužbencem omogočil, da napredujejo višje od 57. plačnega razreda. Vendar pa hkrati niso rešili tudi vprašanja kompresije v spodnjem delu plačne lestvice, kjer se vedno več delovnih mest s srednjo, tudi višjo stopnjo izobrazbe z odgovornimi in zahtevnimi nalogami "utaplja v minimalni plači".

"Tu nas čaka zahtevnejši del naloge in pravi preizkus tako za sindikate kot za vlado, ali bomo uspeli rešiti to ključno vprašanje plačnega sistema," je menil Štrukelj. Reševanja tega problema po njegovih besedah ni več mogoče odlagati, saj je vsako leto, ko ga odložijo, problem večji in težje rešljiv.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek je pojasnil, da so bila pričakovanja sindikatov ob začetku pogajanj izjemno velika, saj se vrsto let na področju plač ni dogajalo tako rekoč nič. Želeli so se spopasti s tremi ključnimi izzivi: usklajevanjem vrednosti plačnih razredov, odpravo nesorazmerij pri vrednotenju delovnih mest in uravnilovko v spodnji tretjini plačne lestvice.

"Kar smo v teh pogajanjih dosegli, predstavlja nek kompromis, ki vsaj v določeni meri naslavlja vsakega od teh treh izzivov," je menil Počivavšek. Zagotovo pa to ne pomeni konca nobenega od teh treh izzivov, je dodal. Po njegovih besedah bo namreč treba prekiniti slabo prakso, ko se vrednosti plačnih razredov 11 let niso usklajevale, in usklajevanje vrednosti plačnih razredov izvajati redno. Odprava nesorazmerij, kjer je bil narejen prvi korak, bo terjala še velik dodaten napor, kot enega pomembnejših izzivov pa je tudi Počivavšek navedel odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice.

Tudi on je ugotavljal, da je "nekaj grenkega priokusa" ob današnjem podpisu dogovora zaradi deloma neusklajenega predloga zakona o sistemu plač v javnem sektorju, saj so sindikati pričakovali, da se bo odprava plačnega stropa obravnavala skupaj s sistemskimi spremembami plačnega sistema in omenjeno odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice.

Hkrati z dogovorom so danes podpisovali tudi anekse h kolektivnim pogodbam, ob krovni kolektivni pogodbi za javni sektor še h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Z njimi bodo namreč deloma realizirali vsebine iz dogovora. Za tiste dele javnega sektorja, kjer se delovna mesta v plačne razrede uvrščajo z uredbo, in ne kolektivno pogodbo, kot denimo za javne agencije, sklade, zavode, vojsko, pa so potrebne ustrezne spremembe uredb.

Prav tako je za uresničitev dogovorjenega potrebna sprememba Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki naj bi bila že danes poslana v vladno obravnavo. Zakonsko besedilo sicer ostaja deloma neusklajeno, saj vlada in sindikati javnega sektorja ostajajo na nasprotnih bregovih glede odprave plačnega stropa.

V nekaj mesecih za večino skoraj devetodstoten dvig plač

V skladu z dogovorom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 se s 1. oktobrom vrednost plačnih razredov zviša za 4,5 odstotka. Ta dvig bodo zaposleni v javnem sektorju prvič občutili ob izplačilu oktobrskih plač v novembru.

Večini v javnem sektorju se bodo nato plače dvignile še enkrat s 1. aprilom prihodnje leto, tokrat za en plačni razred, kar pomeni približno štiriodstoten dvig. Iz tega povišanja bodo izvzeti zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povečale z dogovorom novembra lani.

V dogovor so ob tem izrecno zapisali, da je z njim realizirana obveznost pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v letošnjem letu, na pa tudi v prihodnjem letu, a z učinki v letu 2024. Višji plačni razred, ki ga bodo zaposleni deležni prihodnje leto, pa se šteje za delno odpravo nesorazmerij v plačah in delno realizacijo tistih stavkovnih zahtev, ki so vezane na odpravo plačnih nesorazmerij.

Za 1,21 evra višje nadomestilo za malico in poračun regresa

Dogovor določa tudi višjo višina regresa za prehrano, in sicer se bo iz sedanjih 4,94 evra povišal na 6,15 evra na dan. Višje nadomestilo za malico je predvideno s 1. septembrom, kar pomeni, da bodo zaposleni v javnem sektorju dobili tudi poračun za nazaj.

Prav tako bodo javni uslužbenci, ki jim je bil sicer letošnji regres za letni dopust že izplačan, dobili še poračun do višjega regresa, ki je določen glede na plačni razred zaposlenega, pri čemer bodo tisti nižje na plačni lestvici dobili več.

Javnim uslužbencem do 24. plačnega razreda bo pripadlo 300 evrov, uvrščenim od 25. do 30. plačnega razreda 250 evrov. Zaposleni, uvrščeni od 31. do 35. plačnega razreda, bodo dobili 200 evrov, tisti od 36. do 40. plačnega razreda pa 150 evrov. Za javne uslužbence od 41. do vključno 50. plačnega razreda je predvideno, da prejmejo poračun regresa v višini 100 evrov. Poračun jim bo izplačan pri oktobrski plači novembra.

Predvideni realizacija preteklih sporazumov in pogajanja o sistemskih spremembah

Dogovor predvideva tudi realizacijo sporazumov oz. dogovorov, ki so bili s sindikati sklenjeni v obdobju preteklih vlad. Med njimi je tudi sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti, ki ga je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides konec leta 2016 sklenil s takratno ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.

Omenjeni sporazum je predvideval, da bo vlada predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerim bi odpravili omejitev 57. plačnega razreda, ki ga javni uslužbenci v javnem sektorju lahko dosežejo z napredovanjem, predložila v usklajevanje sindikatom javnega sektorja in ga po usklajevanju z izjavo o stopnji usklajenosti posredovala v DZ.

Vlada je tako sindikatom dan po parafiranju dogovora s sindikati javnega sektorja slednjim poslala predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Zaradi predvidenega povišanja uvrstitve delovnih mest, nazivov in funkcij za en plačni razred zakonska sprememba predvideva dvig plačne lestvice, in sicer s 65. na 66. plačni razred.

Obenem pa, sledeč dogovoru z zdravniki iz leta 2016, predvideva odpravo najvišjega, 57. plačnega razreda, ki ga lahko doseže javni uslužbenec z napredovanjem. A se je tu zapletlo, saj sindikati trdijo, da gre za sistemski poseg, o čemer bi se morali usklajevati v okviru sistemskih sprememb plačnega sistema in sočasno z odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. Vlada pa vztraja, da gre za nerealizirano zavezo iz že sklenjenega sporazuma z zdravniki.

V državni zbor bo tako po potrditvi na vladi poslan neusklajen predlog zakona.

Najpozneje v enem mesecu začetek pogovorov o sistemskih spremembah plačnega sistema

Vlada in sindikati so se sicer z dogovorom zavezali k začetku usklajevanj o sistemskih spremembah plačnega sistema javnega sektorja. Namen pa je, da se najpozneje do 30. junija prihodnje leto pripravil predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju oz. nov zakon o sistemu plač v javnem sektorju.

Vzporedno s sistemskimi spremembami bodo potekala pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij, upoštevaje tudi spodnjo tretjino plačne lestvice. Tudi tu so za rok za dogovor določili 30. junij prihodnje leto. Pogajanja in usklajevanja bodo začeli najpozneje v enem mesecu po podpisu dogovora.

Sindikati s podpisom dogovora soglašajo tudi, da do takrat ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z ukrepi iz tega dogovora.

Po podpisu dogovora o plačah v javnem sektorju vlada sprejela dve zakonski noveli

Potem ko so vlada in sindikati javnega sektorja podpisali dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, pa je vlada na dopisni seji sprejela noveli zakonov o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter o sistemu plač v javnem sektorju.

Obe zakonski noveli bo vlada v obravnavo v DZ poslala po nujnem postopku, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju vsebuje predloge sprememb, ki pomenijo realizacijo podpisanega dogovora med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023.

V skladu z dogovorom se s 1. oktobrom vrednost plačnih razredov zvišuje za 4,5 odstotka. Zakon mora biti uveljavljen najkasneje 1. novembra 2022, saj bi uveljavitev zakona s kasnejšim datumom lahko povzročila nedovoljeno retroaktivnost in nerealiziranje  točke dogovora, so sporočili po dopisni seji vlade. Sprejem zakona je zato nujen, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, saj bo v nasprotnem primeru bistveno otežena razrešitev zahtev sindikatov javnega sektorja, ki pa morajo biti čim prej razrešene zaradi preprečitve že napovedanega stavkovnega vala v javnem sektorju.

S predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pa se implementira zaveza vlade iz dogovora o načinu realizacije V. točke stavkovnega sporazuma med vlado ter Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ), so sporočili. Realizacija tega dogovora je tudi del zavez iz danes podpisanega dogovora.

Glavni cilj predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je dopolnitev kariernega razvoja strokovnih delavk in delavcev na področju vzgoje in izobraževanja ter omogočiti nadaljnji karierni razvoj z uvedbo četrtega naziva - višji svetnik. Novela tudi podaljšuje obdobje kariernega napredovanja in omogoča razširitev ter poglobitev znanja in prenos tako pridobljenega znanja v skupino oziroma razred znotraj vzgojno-izobraževalnih zavodov.