Vodja vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti in minister za šolstvo Milan Zver je napovedal, da bodo rok za preselitev romske družine Strojan iz postojnskega centra podaljšali. Prvotno je bilo namreč rečeno, da se bodo Strojanovi najkasneje v nedeljo, 19. novembra, naselili na novo lokacijo.
Država bo obljube Strojanovim, da jim bo našla primerno lokacijo, izpolnila, če se bodo člani družine ustrezno vedli in pripomogli k mirnemu sožitju z bodočimi sosedi, pravi minister Zver.
Za nekatere lokacije bodo tako v prihodnjih dneh iskali soglasje za preselitev z lokalnimi skupnostmi. Minister se je danes že pogovarjal z nekaterimi župani - "z nekaterimi manj, z nekaterimi bolj uspešno", je dejal. S katerimi župani se je pogovarjal, ni želel našteti, omenil pa je ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je po Zverovih besedah ponudil pomoč pri iskanju lokacije. Vlada naj bi se pogovarjala tudi z županom Kočevja, ki pa je pomoč zavrnil.
Delali bodo s polno paro
Datuma, do katerega naj bi našli trajno lokacijo, danes niso določili, in sicer z namenom, da bodo v miru iskali rešitev, ki bo "res trajna", je dejal minister. Kot je povedal, težko reče, do kdaj bodo našli rešitev, vendar bodo "delali tudi čez vikend". Dokler pa rešitve ne najdejo, bo družina ostala v Postojni.
Sicer pa je predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš dejal, da bo potrebno "časovne omejitve postaviti na drugi tir", saj prenagljena odločitev na dolgi rok ne bo dala rezultatov.
Romi nameravajo tožiti
Glava družine Strojan, Mirko, je povedal, da so se z ministrom Zverom dogovorili, da rok, do katerega bi morali najti lokacijo za trajno preselitev, nekoliko preložijo na poznejši čas. Strojan pravi, da bodo v postojnskem centru počakali, dokler ne bo primerne lokacije. Vrnitev v Ambrus je še vedno možna, vendar le pod pogojem, da jim bodo zagotovili varnost, je pojasnil. Glede četrtkovih napovedi, da so se hoteli vrniti v Ambrus, Strojanovi pravijo, da so sprva to res nameravali, a so si premislili. Romska družina pa je že napovedala, da bo vložila civilno tožbo zoper krajane Ambrusa in Zagradca.
Krajani Bučne vasi za ureditev razmer v Žabjaku
Silvo Mesojedec, predsednik civilne iniciative Bučna vas, ki je v neposredni bližini romskega naselja Brezje ali Žabjak po domače, je za 24ur.com povedal, da že tri leta zahtevajo, da se v romskem naselju pri Novem mestu upošteva lokacijski načrt iz leta 1985. Pisno zahtevo so poslali tako na občino kot tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Mesojedec za zadnja dva protesta krivi ministra Podobnika, saj so krajani okoljsko ministrstvo prosili, naj jim odgovorijo do konca avgusta 2006. Odgovora do roka nismo dobili vse do drugega protesta, pa še ta je bil pavšalen, je povedal Mesojedec.
V Žabjaku praktično vlada ''izredno stanje'', je dejal Mesojedec. V naselju so črne gradnje na zemljišču občine, ministrstva za obrambo in zasebnikov. Zato je Krajevna skupnost Bučna vas podala prijavo na inšpektorat za okolje. Inšpektor Tonček Žigajne je sicer prišel na kraj, vendar ni ničesar ukrenil, je dejal Mesojedec. Zato sta predsednik KS Bučna vas, Matjaž Kumer, in Mesojedec podala kazensko ovadbo zoper inšpektorja Žigajna, saj naj bi nevestno opravil svoje delo. Inšpektor naj bi takrat dejal, da Romov ne morejo izseliti, ker živijo v objektih. Mesojedca takšno postopanje inšpektorja čudi, saj ''se v zemljo zlivajo odpadna olja in kislina'', kar zagotovo ni v skladu z varovanjem okolja. Ovadbo so podali na novomeško policijo, ki zadevo preiskuje.
Protesti v Novem mestu se bodo nadaljevali, vendar bodo krajani Bučne vasi počakali, da se razmere v Ivančni Gorici umirijo. Mesojedec še meni, da predlog zakona o romski skupnosti ne prinaša konkretnih rešitev. Romski zakon ne predvideva zaposlovanja in šolanja Romov, prav tako ne podaja rešitev za ureditev okolja in prostora.
Zakaj le na Dolenjsko?
Glede namere vlade, da Strojanove naseli na Dolenjsko, je Mesojedec dejal, da bi lahko Rome preselili tudi v kak drug del Slovenije. Dolenjska ima namreč že tako ali tako veliko Romov in s tem tudi romske problematike. Mesojedec je sicer pred dobrim mesecem z dvema Romoma, očetom in sinom, ki živita v Žabjaku, obiskal namestnika varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka. Romski oče in sin se želita izseliti iz romskega naselja v urbano naselje, saj naj bi bila, ker sta ''civilizirana in drugače razmišljata'', tarča groženj in nasilja s strani drugih Romov. Namestnik obmudsmana je bil na sestanku brez idej, spraševal je, kaj počne policija, je zatrdil Mesojedec. Predsednik civilne iniciative je na odgovor Urada varuha čakal dolgo časa. Mesojedec sicer pravi, da ''pozna precej civiliziranih Romov, ki se z veseljem preselili na urbano območje''. Lahko bi jih preselili tudi v druge dele Slovenije, je dodal.
Novomeški župan za legalizacijo
Novoizvoljeni župan Novega mesta, Alojzij Muhič, je za 24ur.com povedal, da je na spodnjem delu Žabjaka še osem parcel, ki so na občinski zemlji. Prizadeva si, da bi na nezasedene parcele postavili objekte, v katere bi naselili Rome, ki zdaj bivajo na nelegalnem delu Žabjaka. Rome, ki bi ostali brez legalnega bivališča, bi preselili na drugo lokacijo v novomeški občini.
Glede neukrepanja inšpektorata za okolje zoper črne gradnje, je Muhič dejal, da gre za izgovore. Če gradiš na tuji zemlji, je to stvar zasebnika, trdijo inšpektorji, je pojasnil Muhič. Ampak, če bi jaz sredi mesta postavil hišo, bi jo verjetno podrli, ironično dodaja. Res je, da bi Romi, ki bi jim porušili na črno zgrajeno hišo, na plečih občine, saj bi jim morala zagotoviti primerno bivališče, je dejal Muhič. Vendar se župan sprašuje, zakaj bi bili Romi, ki se ne želijo vključiti v družbo, problem, ki ga mora rešiti občina. Muhič predlaga, da bi tovrstne težave reševale posebne ustanove.
Novomeški romski svetnik Zoran Grm, ki živi v legalnem delu Žabjaka, je dejal, da predlog Muhiča nikakor ni sprejemljiv, ker Romi v naselju živijo že 50 let. Na nelegalnem delu Žabjaka je namreč več hiš, nekatere med njimi so vredne tudi 30 milijonov, je dejal. Grm meni, da bi morali Romom omogočiti odkup zemljišč, legalizacijo gradenj, urediti kanalizacijo in elektriko. Tako bi se lahko romski otroci v miru izobraževali v rodnem kraju, posledično pa bi se začela socializacija Romov, je dodal.
Vaške straže do nadaljnjega
Občani Ivančne Gorice so medtem še vedno v pripravljenosti. Vaške straže v Zagradcu in Malem Hudem se nadaljujejo, na kraju je okoli osem do deset krajanov, je za 24ur.com povedal bivši predsednik Krajevne skupnosti Ivančna Gorica Milan Pušljar. Stažili bodo do nadaljnjega, torej dokler od države ne dobijo pisnega zagotovila, da Strojanovih ne bodo vrnili, je dodal Pušljar.
Po besedah župana občine Ivančna Gorica Jerneja Lampreta v občini do sedaj s strani države še niso prejeli nobene uradne zagotovitve, da se na njihovem območju ne bo nadaljevalo iskanje lokacije za romsko družino Strojan.
Strojan: Krajani se norčujejo iz Romov
Mirko Strojan je izjavil, da krajani brez pomena postavljajo omenjene barikade. "Če bomo hoteli domov, bomo poklicali posebne enote policije, ki bodo odstranile barikade ter nam omogočile vrnitev, " je poudaril Strojan. Kot je še dodal, gasilci s svojimi vozili nimajo pravice postavljati barikad. "Vozila je kupila država za gašenje požarov, ne pa za postavljanje barikad," je še menil.
Strojan je med drugim še povedal, da se krajani s tem norčujejo iz Romov. "Mi bi radi domov, krajani pa nam ne dovolijo, vse skupaj pa se vrti v začaranem krogu." Ambruški Romi v Postojni tako še vedno čakajo nov odziv s strani države.
Erjavec: MORS ni ponudil lokacije v Ivančni Gorici ali Grosupljem
V DeSUS obžalujejo, da se je zgodil primer Ambrus, saj menijo, da Slovenci nismo ksenofobi. V tej zapleteni situaciji je treba najti rešitev, ki bo v skladu z ustavo in predpisi ter v soglasju med romsko družino Strojan in lokalno skupnostjo, je dejal predsednik stranke in obrambni minister Karl Erjavec. Ob tem je zanikal, da bi ministrstvo za obrambo (MORS) ponudilo lokacijo v Ivančni Gorici ali Grosupljem, priznal pa je, da jih nekaj "obdelujejo".
Po Erjavčevih trditvah MORS ne ponuja nobenih lokacij ne v občini Grosuplje ne v občini Ivančna Gorica, pač pa so "samo pogledali, kje ima ministrstvo v lasti zemljišča, ki bi eventualno lahko prišla v poštev za razrešitev tega vprašanja". Ugotovili so, da bi bilo možnih 20 lokacij.
Predsednik upokojenske stranke sicer meni, da do takšnega primera ne bi prišlo, če bi temu v preteklosti namenili več pozornosti.
Cerkev pripravljena pomagati
Tudi komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci z veliko zaskrbljenostjo spremlja zaplete med prebivalci Ambrusa in romsko družino Strojan. ''Do napetosti je prišlo, ker oblast ob očitnih nezakonitih in nasilnih dejanjih ni ustrezno ukrepala. Nesprejemljivo je, da se morajo v državi, ki hoče veljati za pravno, ljudje sami organizirati in si zagotoviti varnost. To ne prispeva k ustreznemu reševanju nastalih težav. Komisija zato poziva k razumnosti in strpnemu iskanju pravičnih rešitev,'' so zapisali v sporočilu za javnost.
Ker je komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg pozval civilno družbo in še posebej Cerkev, naj sodeluje pri reševanju zapletenega položaja, smo po svojih močeh in v sodelovanju z drugimi dobrodelnimi ustanovami katoliške Cerkve pripravljeni pomagati, so zagotovili. Cerkev državi ponuja tudi svoje lokacije za novo bivališče Strojanovih. Koliko in kje, še ni jasno.