Sindikati so dobili na mizo sklop varčevalnih ukrepov, s katerimi želi vlada še letos privarčevati dobrih 818 milijonov evrov, prihodnje leto pa skoraj 949 milijonov evrov. Vladni predlogi so razdeljeni na tri sklope – notranje varčevanje, prilagoditve delovanja javnega sektorja in prilagoditve pri različnih državnih programih in politikah.
Največ, 402 milijona evrov, naj bi privarčevali s prilagoditvami delovanja javnega sektorja. V ta sklop spada znižanje plač v celotnem javnem sektorju za 15 odstotkov (tudi za funkcionarje) do konca leta z možnostjo hitrejše odprave plačnih nesorazmerij. Ta ukrep naj bi letos prinesel kar 226 milijonov evrov prihranka, prihodnje leto pa še 176 milijonov.
Večji prihranek bi prineslo tudi znižanje deležev kritja zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja – letos za 66,1 milijona, prihodnje leto še za 88,2 milijona evrov. Prav tako letos javnim uslužbencem ne bi izplačali regresa, kar pomeni 64 milijonov evrov proračunskih izplačil manj, drugo leto pa bi regres izplačali polovično in s tem privarčevali 32 milijonov.
Selektivno znižanje prejemkov za upokojence in brezposelne
V okviru prilagoditev pri programih in politikah želi vlada letos prihraniti 296 milijonov evrov, prihodnje leto pa skoraj 391 milijonov evrov.
Na področju politike trga dela in socialne varnosti bi vlada od 144,6 milijona evrov letos in 240,6 milijona evrov naslednje leto največ privarčevala z znižanjem letnega dodatka za upokojence, in sicer 60,5 milijona evrov letno. Tako je za pokojnino do višine 414 evrov predviden letni dodatek v višini 367,95 evra, za pokojnino med 414 in 622 evri bi dodatek znašal 112 evrov, za pokojnino nad 622 evrov pa letnega dodatka ne bo.
Predvideno je tudi znižanje višine starševskega nadomestila za nego otroka. Prve tri mesece ostaja 100-odstotno, naslednjih šest mesecev se bo znižalo na 90 odstotkov, zadnje tri mesece pa na 80 odstotkov. Z ukrepi na tem področju bi vlada v dveh letih privarčevala 43,4 milijona evrov.
Poleg tega namerava vlada uvesti plačilo vrtca za drugega in ostale otroke po enakih pogojih kot za prvega, pri čemer bi v dveh letih prihranila 26,8 milijona evrov. Subvencija po zakonu o šolski prehrani bi veljala le za socialno šibke učence in dijake, enako pa bi uredili tudi prehrano za študente. S tem bi privarčevali 23,7 milijona evrov v naslednjih dveh letih.
Manjše nadomestilo tudi za bivše poslance
Na področju notranjega varčevanja pa vlada predvideva 270 milijonov evrov prihranka. Racionalizacija stroškov naj bi v letošnjem letu prinesla 73,9 milijona evrov prihranka, v letu 2013 pa 96,3 milijona. Vlada bi znižala dnevnice pri službenih poteh v tujino ter razpolovila sredstva za financiranje političnih strank. Znižala bi cenovne standarde za medicinsko-tehnične pripomočke ter znižala transfere v občine. Poleg tega bi zmanjšali razpoložljiva proračunska sredstva za študijsko dejavnost.
Nekaterih finančnih učinkov predlaganih ukrepov na tem področju vlada še ni izračunala. Vlada bi omejila tudi avtorske in podjemne pogodbe ter študentsko delo. Delovna razmerja zaposlenih v javnem sektorju, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pa bi prenehala. Znižali bi tudi sredstva za delovno uspešnost, letni dopust pa omejili na največ 32 dni. Ukrepi predvidevajo tudi zmanjšanje nadomestila poslancem po prenehanju funkcije ter krčenje mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev.
Vlada ogroža splošno varnost v državi
"Nekateri ukrepi iz tega paketa so škodljivi, ker bodo prizadeli tiste skupine ljudi, ki bi jih morali zaščititi – upokojence, delavce, brezposelne in mlade," ocenjuje predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Pravi poudarki bi morali po njegovem biti na prihodkovni strani proračuna.
Semolič pravi, da bi morala vlada prisluhniti tudi predlogom sindikatov, da bi bolj obdavčili bogate, opozoril pa je tudi, da je treba čim prej sanirati bančni sistem.
Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič pa je načrt vlade za nižanje plač v javnem sektorju za 15 odstotkov označil kot "skrajno nespametnega". Po njegovem mnenju bo vlada s takimi potezami ogrozila splošno varnost v državi. "Takrat pa naj ne kličejo na pomoč policistov," je oster Petrovič in dodaja, da bi bilo takšno enostransko znižanje plač (policisti zaslužijo tudi zgolj po 700 ali 800 evrov plače) v nasprotju z ustavo, ki govori, da je Slovenija socialna država.
Bolj ultimat, kot socialni dialog
"Ob takšnih ukrepih bomo učitelje odpuščali v stotinah, če ne v tisočih," pa opozarja predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in dodaja, da je vlada socialnim partnerjem za pogajanja dala čas le do 5. aprila. Štrukelj pravi, da bi to težko imenovali socialni dialog, bolj ustrezen izraz bi bil ultimat. V tako kratkem času je namreč, tudi pri najboljši volji, težko doseči razumen kompromis. V konfederaciji so kljub temu pripravljeni na iskanje kompromisov, nikakor pa ne bodo pristali na znižanje plač in odpuščanja.
Nujne bodo tudi poteze za krepitev gospodarske rasti
Ekonomist Maks Tajnikar meni, da radikalno varčevanje v državnem proračunu negativno vpliva na gospodarsko rast in zaposlenost – ne le v javnem sektorju, ampak tudi zunaj njega. Hitenje z odpravljanjem primanjkljaja v državnem proračunu je po njegovem mnenju sicer razumljivo, a z vidika gospodarske rasti zelo nevarno. "Če vlada ob tem ne bo naredila nekaterih drugih potez, zlasti teh, ki so povezane s kreditnim krčem in z investicijami podjetniškega sektorja, se nam lahko zgodi, da bomo še bolj tragično padli v gospodarski rasti in zaposlenosti, to pa pomeni tudi v splošnem standardu," ocenjuje Tajnikar.
KOMENTARJI (2784)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.