Vlada je v pogajanjih o varčevalnih ukrepih s socialnimi partnerji prišla relativno daleč, je po seji vlade ocenil minister za delo Andrej Vizjak. Kot je dejal, pozdravljajo zadnji približevalni predlog sindikatov javnega sektorja, v katerem pogajalci sindikalne strani pristajajo na znižanje plač za osem odstotkov ob hkratni odpravi plačnih nesorazmerij, medtem ko bi višina regresa ostala nespremenjena. To je po njegovih besedah pravi signal, da se velja pogajati naprej.
Poudaril pa je, da to še ne pomeni, da je vlada predlog sprejela, temveč le da gredo zadeve v pravo smer in so na dobri poti, da dosežejo kompromis. Vlada pa točno ve, kje je meja, do katere lahko popusti, je še dodal.
Vladna stran tako upa na čim širši dogovor, pri čemer si po Vizjakovih besedah ne delajo iluzij, da se lahko dogovorijo z vsemi sindikati. Tako je večina sindikalnih voditeljev tudi na sredinem pogovoru s predsednikom vlade Janezom Janšo izražala pripravljenost za kompromis, le predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je "dajal premalo vtisa, da je pripravljen na dogovor", še pravi Vizjak.
Nekoliko bolj zadržani so v drugi podskupini, je nadaljeval Vizjak. Po njegovih besedah so na področju standardov in normativov v izobraževanju malo napredovali ali nič, saj druga stran naj ne bi popuščala. "Torej je manj optimizma in dobre volje na naši strani," je dejal minister. Štrukelj naj bi dajal premajhen vtis, da je na področju izobraževanja sploh možen dogovor. "Upamo, da bo to možno, čeprav se čas izteka in ne moremo čakati v nedogled," je poudaril Vizjak.
Poleg tega je razočaran, ker se pogajanja tretje podskupine, ki bi se s sindikati javnega sektorja pogajala o socialnih vprašanjih, sploh niso začela. Sindikalna stran namreč sploh ni sporočila, kdo naj bi se v imenu sindikatov pogajal z vlado oziroma predlagala datuma prvega srečanja. Kot ocenjuje, je "stavkajočim zgolj za plače in za normative".
O socialnih vprašanjih so se pogovarjali le z zvezo svobodnih sindikatov in civilnimi iniciativami. Ta pogajanja pa dobro potekajo, saj imajo nekaj skupnih osnov, ki pa jih Vizjak še ni želel razkriti. Dodal je le, da gre na zbliževanje na področju starševskih nadomestil in vrtcev. S temi pogajanji so prišli dokaj daleč in bodo lahko še veliko naredili, če bo dobra volja, je prepričan Vizjak.
Vlada je sicer sprejela sklep glede izplačila regresa javnim uslužbencem in funkcionarjem v letu 2012, ki določa, da se regres za letni dopust ne izplača pri plači za mesec april. Po kolektivnih pogodbah pa je skrajni rok za izplačilo regresa 1. julij. Sklep nalaga ministrstvom, da s to odločitvijo seznanijo vse proračunske porabnike.
Štrukelj: Če nas bodo državljani podprli, bomo ta boj nadaljevali
Štrukelj pa je po pogajanjih ocenil, da je danes prišlo do prekinitve pogovorov. Vizjakovo izjavo, da na strani Sviza ni volje za kompromis, označil za žaljivo. Kot je pojasnil, so šolniki od vrtcev do univerze in tudi raziskovalci nekajkrat povedali, da so pripravljeni popustiti pri plačah in žrtvovati svoj socialni položaj za to, da bi ohranili dobre javne vrtce, šole in da bi tudi otrokom iz socialno šibkih družin omogočili študij.
Ministrova trditev je del taktike, ko naj bi se področje vzgoje, izobraževanja in znanosti osamilo ter poskušalo izolirati, če bo moralo priti do referenduma, je prepričan Štrukelj.
Stališče Sviza je ostalo nespremenjeno, kar pomeni, da so pripravljeni pristati tudi na znižanje plač, če bi vlada umaknila tiste ukrepe v šolstvu, od vrtca do univerze, ki poslabšujejo kakovost javnega šolstva. Na tem bodo vztrajali, če bo treba, bodo šli tudi korak dlje, je napovedal Štrukelj. To pomeni, da bodo preučili vse možnosti, ki so jim na razpolago, da bi zaustavili "to poseganje v javno šolstvo". Po Štrukljevih besedah bodo preverili, ali je zakon o uravnoteženju javnih financ v nasprotju z ustavo. V njegovo ustavnost Štrukelj dvomi, ker ukinja kolektivne pogodbe oziroma jih v določenem obdobju ne upošteva. Tudi razmislek o referendumu je zagotovo eden od ključnih premislekov sindikalistov v naslednjih dneh, pojasnjuje.
"Če bomo dobili jasne signale, da bi nas državljani pri ohranjanju dobrih slovenskih vrtcev, šol, predvsem brezplačne univerze, podprli, potem bomo s tem bojem definitivno nadaljevali, kajti to ni samo naš boj, ampak boj za ohranitev sedanjega koncepta države," je zatrdil Štrukelj. Dodal je, da so za znižanje plač, kar je po njegovem dovolj velika žrtev, nikakor pa ne za poslabševanje javnih storitev.
Sindikalisti so tudi opozorili, da standardi in normativi veljajo za daljše časovne obdobje. "Po naši presoji je povsem nesprejemljivo, da bi se spremembe standardov in normativov zgodile v zakonu, ki ima časovno omejitev in je utemeljen z izrednimi razmerami," pravi Štrukelj. Zato so vlado pozvali, naj standarde in normative umakne iz tega zakona, po tem pa so se o njih pripravljeni "v normalnih razmerah" pogovarjati.
Turk: Kje so konkretni približevalni predlogi?
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šolstvo Žiga Turk pravi, da je imel občutek, da so se razšli v prijateljskem vzdušju, a to ni dovolj. Vladna stran je namreč tudi danes pogrešala konkretne približevalne predloge na področju standardov in normativov.
Njegov vtis je, da sindikalna stran standarde in normative razumejo kot nedotakljive, kot "nekaj, kar se absolutno ne more spreminjati", kar ga žalosti. Kot je dejal, pa je alternativa temu večje znižanje plač v javnem sektorju, kar pomeni, da bo "več javnih uslužbencev, ki bodo slabo plačani".
Vlada se pripravlja na možnost referenduma
Medtem se vlada pripravlja tudi na možnost referenduma. Da bi vedeli, pri čem so, se je premier v družbi treh ministrov v sredo o pripravljenosti za iskanje rešitev pogovarjal s petimi predstavniki sindikatov javnega sektorja.
Kot je pojasnil Vizjak, bo vlada v primeru referenduma pripravila takšna dopolnila k zakonu o uravnoteženju javnih financ, da bo omehčala tiste varčevalne ukrepe, ki jih javnost najbolj zavrača, in sicer na socialnem področju. Kar pa bo morala po njegovih besedah nadoknaditi drugje, pri čemer bo javni sektor še dodatno izpostavljen. Štrukelj je kljub vladnim opozorilom zagotovil, da so še vedno pripravljeni iskati rešitve.
KOMENTARJI (552)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.