Vlada se hvali, SDS graja

V soboto bo minilo natanko leto dni od prve konstitutivne seje vlade Boruta Pahorja in s tem leto dni, odkar je tudi dejansko začela vladati. Ob tej priložnosti so na Gregorčičevi pripravili predstavitev preteklega dela. Največ pozornosti so namenili boju s finančno in gospodarsko krizo. Vlada je za blažitev njenih posledic pripravila več kot 60 ukrepov, so se pohvalili. “Sprejeti ukrepi so še posebej pomagali pri ohranitvi številnih delovnih mest in zagotovili pomoč socialno najšibkejšim,” so poudarili.

Izpostavili so tudi sprejetje programskega in razvojno usmerjenega proračuna za leti 2010 in 2011 ter podpis arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Označili so ga za zgodovinski trenutek za Slovenijo. “Arbitražni sporazum ščiti vitalne interese slovenske države, saj zagotavlja stik z odprtim morjem in omogoča rešitev vprašanja meje,” so na vladi ponovili znano stališče.

Vlada o delu v prvem letu mandata.

SDS kritična do protikriznih ukrepov

V največji opozicijski stranki so se na vladno oceno dosežkov minulega leta že odzvali. Predsednik njihovega odbora za finance Andrej Šircelj je pod drobnogled vzel delo ministrstva za finance. Ocena je negativna. Vladi očita “pasivnost pri sprejemanju in slabo izvajanje protikriznih ukrepov, ki vodita v nadaljnji padec BDP, zapiranje podjetij, še večjo brezposelnost in revščino ljudi ter katastrofalno javnofinančno stanje države”.

Pahorjeva ekipa se kiti s tujim perjem, je tudi prepričan. Za svoje naj bi predstavila ukrepe, ki jih je sprejela prejšnja vlada. Po drugi strani pa njene pomoči ne sprejema, dodaja. “Prejšnja vlada je sprejela približno 60 ukrepov in jih predlagala tej vladi zato, da bi hitreje prišli iz krize. Vendar ta vlada teh ukrepov ni sprejela in zaradi tega je po naši oceni kriza večja, gospodarstvo v težjem položaju, več je nezaposlenih, več je tistih ljudi, ki bodo potencialno nezaposleni, in sicer takrat, ko bodo prenehale veljati subvencije, ki jih sedaj vlada namenja tistim, ki izgubljajo delo, ali tistim, ki nimajo dovolj dela in morajo zaradi tega podjetja skrajševati delovni čas,” je naštel.

Vladi očita “enormno zadolževanje”. Samo letos se je zadolžila za 3,4 milijarde evrov – trikrat več kot lani – kar bodo plačevale prihodnje generacije, je zapisal v oceni.

Proračun, s katerim se postavlja vlada, se mu zdi “izključno knjigovodski dokument o prihodkih in odhodkih”, pogreša pa vizijo o prihodnjem razvoju države. Analizo strne z ugotovitvijo, da vlada ob pomanjkanju učinkovitih ukrepov “enostavno prepušča podjetja in ljudi na milost in nemilost negativnim učinkom gospodarske krize”.