Predsednik vlade Borut Pahor zavrača očitke vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, da stoji za pritiski na generalno državno tožilko Barbaro Brezigar. "Če kdo v javnosti izjavi, da sem nanj kadar koli politično pritiskal, naj o tem prepriča z argumenti in bom odstopil," je dejal. Znova je tudi poudaril, da v času svojega mandata nad nikomer ni izvajal političnih pritiskov. "Dejstvo je, da ne delam brez napak, a ene napake ne počnem: ne poskušam vplivati na neodvisno institucijo," je še dodal.
Tankov odgovor na Pahorjev odgovor: Vlada kot celota pritiska na Brezigarjevo
Jože Tanko je namreč v javnem pismu, ki ga je naslovil na premierja, njega in vlado obtožil, da pritiskata na Brezigarjevo.
To je že drugo Tankovo pismo Pahorju, v njem pa se je odzval na premierjev včerajšnji – prav tako pisni – odgovor. V njem je Pahor zavrnil njegove zahteve po razrešitvi ministra za pravosodje Aleša Zalarja. Tanko jo je predlagal, ker naj bi minister ''protipravno posegal v delo tožilstva“, medtem ko ga je premier branil, da svoje delo opravlja v skladu z ustavo in zakonom.
Tokrat je Tanko obtožbe o pritiskih na sodno vejo oblasti razširil na celotno vlado in tudi na njenega prvega ministra. Kot je zapisal, je bil izredni nadzor na ljubljanskem okrožnem tožilstvu zgolj izgovor za iskanje podatkov o primeru Berglund. Minister je govoril, da so pregledali 9000 primerov, dejansko pa so jih le 37 in zaključke utemeljili na enem samem, prej omenjenem primeru, trdi Tanko.
Tanko razlog za nadzor išče v aferi Patria
"Ta zgodba se je začela 16. julija 2009 z javnim pismom poslanke vaše koalicije, vodje poslanske skupine Zares Cvetke Zalokar Oražem, generalni državni tožilki. V pismu je spraševala, zakaj oziroma kako se je sploh začel postopek proti finskemu novinarju Berglundu, pomembnemu členu v za vas tako uspešni in umetno sproženi aferi Patria. Ker odgovor generalne državne tožilke ni sledil njenim pričakovanjem, se je 25. julija 2009 obrnila še na ministra za pravosodje Zalarja, ta pa ponovno na generalno državno tožilko,“ je o začetku dogajanja, ki je privedlo do za marsikoga spornega nadzora, zapisal Tanko. Na Pahorjeve navedbe, da je nadzor odobrila tudi vlada, je odgovoril z besedami, da je bila torej akcija pokrita "z neustreznim (nezakonitim) sklepom vlade“, kar je "še toliko slabše. /.../ Jasno pa kaže, da je vlada pripravljena na kakršen koli način zaščititi vse, ki so ji pomagali v aferi Patria,“ nadaljuje.
Tanko še poudarja, da je tožilka v primeru Berglund spremenila odločitev, ker je ugotovila, da je zmotno uporabila pravno podlago. Prav tako pa "primer tožilki ni bil odvzet, kot se trdi, ampak je zaradi morebitnega zaslišanja njenega sorodnika sama predlagala, da ga prevzame drug tožilec“.
Ministrstvo je zlorabilo institucijo nadzora, ko je ocenjevalo "procesno naravo aktov in vsebinsko odločitev vodje tožilstva v konkretni odprti zadevi“, trdi Tanko, saj "v nobenem primeru ne sme posegati v državnotožilsko odločanje v konkretnih zadevah“.
KOMENTARJI (186)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.