Vlada s tretjinsko podporo

Februarska raziskava Politbarometer je pokazala izostritev kritičnosti pogledov socialnih, ekonomskih in političnih razmer v državi, je na predstavitvi pojasnil predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Niko Toš. Vlado premiera Janeza Janše podpira 33 odstotkov vprašanih (decembra 32), ne podpira pa je 57 odstotkov.

Podpora vladi ostaja na decembrski ravni, ko je imela najnižji odstotek podpornikov doslej. S podporo vladi pa je povezana tudi stopnja zaupanja v državne institucije. Na lestvici zaupanja se najvišje uvršča novoizvoljeni predsednik republike Danilo Türk, ki je bil po Toševih besedah "v enem mesecu tako aktiven, kot Janez Drnovšek prej v enem letu".

Türk uživa zaupanje 67 odstotkov vprašanih, ne zaupa pa mu osem odstotkov. Po zaupanju v institucije se visoko uvrščajo še evro in Banka Slovenije (50 odstotkov), policija, EU in sindikati (37 odstotkov) ter mediji in protikorupcijska komisija (36 odstotkov). Predsedniku vlade zaupa 31 odstotkov vprašanih, vladi in Cerkvi pa 20 odstotkov.

SD še vedno na prvem mestu

Med strankami je glede na preference vprašanih na prvem mestu z 20 odstotki še vedno SD, sledi SDS (17 odstotkov), na tretje mesto pa sta se s sedmimi odstotki uvrstili stranki LDS in Zares, je pokazala raziskava. Sledijo SNS s šest odstotki podpore, DeSUS in SLS s tremi odstotki, NSi pa podpirata dva odstotka vprašanih.

Toš je pojasnil, da se je podpora največji opozicijski stranki SD stabilizirala na okoli 20 odstotkov, podpora največje koalicijske stranke SDS pa nekaj odstotkov pod SD, na okoli 17 odstotkih. Primerjava zadnjih treh merjenj pokaže, da se je podpora DeSUS od septembra (en odstotek) potrojila, saj je imela v februarskem merjenju 3-odstotno podporo.

Preferenčno telo NSi pa se je od septembra, ko je stranko podpiralo šest odstotkov vprašanih, zmanjševalo za tretjino, saj je decembra NSi podpiralo štiri odstotke vprašanih, februarja pa le še dva odstotka. SLS po Toševih besedah kljub menjavi vodstva ni dobil večje podpore - v primerjavi s septembrom in decembrom se je podpora s pet odstotkov zmanjšala na tri odstotke.

Slabši socialni položaj delavcev

V februarski raziskavi so se še posebej kritično izostrile ocene glede socialnega položaja delavcev, pojavov korupcije in klientelizma ter urejanja odnosov s sosednjo Hrvaško. Na vprašanje, kakšen je socialni položaj delavcev tri leta po volitvah, je 73 odstotkov vprašanih odgovorilo slabše in le sedem odstotkov boljše.

Glede aktualnih podražitev je 45 odstotkov vprašanih odgovorilo, da to močno vpliva na materialni položaj njihovega gospodinjstva (septembra 33 odstotkov in decembra 38). 42 odstotkov vprašanih meni, da podražitve do neke mere vplivajo na materialni položaj njihovega gospodinjstva (septembra 45 odstotkov in decembra 47). Septembra je še 20 odstotkov vprašanih menilo, da podražitve ne vplivajo bistveno na materialni položaj njihovega gospodinjstva, decembra in februarja pa je takšnih le še 12 odstotkov.

Kot poglavitni razlog za inflacijo je 64 odstotkov vprašanih navedlo slabo politiko vlade, 22 odstotkov jih krivi mednarodne gospodarske razmere, 14 odstotkov pa je bilo neopredeljenih. Rezultat po Toševih besedah kaže na razhajanje stališč vladajoče politike in zaznav ljudi.

Tudi očitek, da so se razmere glede pojava korupcije in klientelizma izostrile in poslabšale, izreka tokrat skoraj šest desetin (57 odstotkov) vprašanih, kar je znatno več kot ob predhodnih meritvah (od 42 do 48 odstotkov). Glede vpletanja politike v gospodarstvo večina (56 odstotkov) meni, da so razmere danes slabše kot pred zadnjimi volitvami (v predhodnih meritvah od 49 do 54 odstotkov). Da so razmere danes boljše, meni le devet odstotkov.

V očeh Slovencev so se razmere s Hrvaško poslabšale

V oceno so vključili mednarodno politični vidik urejanja odnosov s Hrvaško. Zadnja meritev jasno pokaže, da so se v očeh Slovencev razmere s sosednjo Hrvaško močno poslabšale (65 odstotkov) in da je urejanje teh razmer danes slabše kot pred nastopom mandata te vlade.

V raziskavo so vključili tudi presojo razmer pred volitvami in danes glede objektivnosti poročanja medijev. Glede na spreminjajoče se razmere na tem področju pojasnjevanje stališč "danes boljše - danes slabše" ni enoznačno. Tako npr. preferenti nekaterih koalicijskih strank v večji meri kot v povprečju (25 odstotkov) izrekajo oceno, da so razmere danes slabše: NSi (38 odstotkov), SDS (29 odstotkov), medtem ko preferenti drugih strank v večji meri kot v povprečju (27 odstotkov) menijo, da so razmere na medijskem področju danes boljše (LDS: 42 odstotkov, SD in SLS: 36 odstotkov).

29 odstotkov vprašanih je menilo da je za Slovenijo bolj sprejemljivo, da mandat na oktobrskih volitvah dobi levosredinska koalicija, 22 odstotkov pa si želi, da še naprej vlada desnosredinska koalicija. Najprimernejši mandatar bi bil po mnenju 25 odstotkov vprašanih Borut Pahor, Janeza Janšo je podprlo 16 odstotkov, štirje odstotki Zmaga Jelinčiča, Gregorja Golobiča trije odstotki in dva odstotka Mitjo Gasparija.