V pripravi je zakon o dolgotrajni oskrbi

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so potrdili, da pripravljajo predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno nego, vendar pa podrobnosti še niso želeli razkriti. Predlog zakona bo po vsej verjetnosti pripravljen že prihodnji mesec, ko ga bodo na ministrstvu dali v javno obravnavo. En osnutek zakona je sicer v času vlade Janeza Janše leta 2006 že romal v javnost, a ga takrat niso uspeli uskladiti.

Že takrat so na ministrstvu za delo povedali, da se število oseb, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, povečuje, zato pa se povečujejo tudi stroški za to oskrbo.

Kot je znano, se sedaj dolgotrajna oskrba plačuje iz zdravstvene blagajne, iz blagajne zavoda za pokojninsko in obvezno zavarovanje in iz socialnega varstva. Po novem pa bi se zdaj, po poročanju Financ, za dolgotrajno oskrbo plačevalo iz nove blagajne za dolgotrajno oskrbo. Menda naj bi na ministrstvu razmišljali celo o novem javnem zavodu, kar bi lahko še dodatno povečalo stroške.

Bo spremenjen sistem še bolj obremenil plače?

Na ministrstvu za delo so dejali, da nov obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo ne bo dodatno obremenil plač. Po poročanju Financ pa naj bi obstajali nekateri predlogi, po katerih bi prispevek bruto plače dodatno obremenili za 0,5 odstotka – pol naj bi plačal delodajalec, pol pa delojemalec. Ni pa znano, ali bi se iz tega naslova kaj zmanjšal prispevek za ostale blagajne.

Po informacijah Financ bi bila rešitev lahko tudi podobna kot pri zdravstvenem zavarovanju – pri obveznem in dodatnem zavarovanju. Za polno oskrbo bi morali plačati poleg osnovnega še posebno dodatno zavarovanje.

Kaj je dolgotrajna oskrba?

Upravičenci za dolgotrajno oskrbo so tisti, ki pomoč potrebujejo najmanj šest mesecev vsaj sedem ur na teden. Mesto v domu za ostarele si bodo zavarovanci še vedno morali plačati sami, razen, če bodo storitve tako drage, da jim bo ostalo premalo denarja za preživetje.