Predlog novele zakona o potrošniških kreditih, ki naj bi dodatno zaščitil potrošnika in poostril nadzor nad dajalci kreditov, bo vlada po napovedi gospodarske ministrice Tee Petrin sprejela prihodnji teden na dopisni seji. Ministrski zbor je sicer danes obravnaval predlog novele zakona, ni pa o njem odločal, saj so po razlagi ministrice glede določenih rešitev potrebna nadaljnja usklajevanja s finančnim ministrstvom. Med njimi je tudi najvišja dopustna efektivna obrestna mera. Notranji minister Rado Bohinc je v okviru razprave o Orionu na seji vlade predstavil tudi napovedano celovito poročilo. "Ob poročilu se je razvila debata, bilo je več intervencij ministrov, ki so predstavili svoje predloge in tudi predlagali nekatere sklepe," je na novinarski konferenci po seji vlade Petrinovo dopolnil vladni predstavnik za odnose z javnostmi Gregor Krajc.
Vlada se je seznanila s poročilom in po Krajčevih besedah sprejela nekatere dodatne sklepe, ki so nastali na podlagi današnje razprave. "Te bomo v državni zbor vložili pravočasno do zasedanja, ki bo prihodnji mesec," je dodal o še drugih predvidenih ukrepih na podlagi omenjenega poročila. To ima po besedah Krajca še vedno oznako zaupno "in tako bo tudi ostalo, dokler se ne zgodi dogodek v parlamentu".
Premier Anton Rop je pred dnevi od gospodarskega, notranjega, finančnega in pravosodnega ministrstva ter z urada za preprečevanje korupcije zahteval poročila o zadevi Orion, da bi na vladi ugotovili, ali očitki o nepravilnostih v ljubljanski finančni družbi držijo in ali je res prihajalo do malverzacij; celovito poročilo je pripravil notranji minister. Poleg ukrepov zoper morebitne nepravilnosti pa je Rop napovedal tudi nekatere dodatne sistemske spremembe. V začetku tega tedna je izjavil, da bi bilo treba nemudoma spremeniti in dopolniti zakon o potrošniških kreditih, in sicer naj bi vanj vključili tudi hipotekarna posojila, tako imenovane sell lease back posle pa prepovedali.
Petrinova je najprej pojasnila, da z novelo zakona o potrošniških kreditih ne urejajo lizing poslov, temveč tako imenovane buy back posle. A tudi na tem področju se po njenih besedah še usklajujejo. "Ali lahko potrošnik, ki sklene posojilno pogodbo, zavarovano s hipoteko, predčasno odplača to posojilo, oziroma ga lahko celo odpove," je o še neusklajenem vprašanju dejala Petrinova. Kot je dodala, so v evropskem prostoru na tem področju različne rešitve, omenila je danske in germanske, na tej zvezi pa na vladi sedaj po njenih besedah iščejo ustrezno rešitve. "Da ne bi posegli v delovanje finančnega trga tako, da bi ga popolnoma onemogočili, ampak da ga uokvirimo in mu damo tako obliko nadzora, ki mu bo omogočila pravilno oziroma učinkovito delovanje," je dodala.
Sedanji zakon o potrošniških kreditih sega v sredino leta 2000 in v celoti povzema direktivo o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic Evropske unije v zvezi s potrošniškimi krediti. V njem so tako tudi izjeme, ki jih pristojna evropska direktiva omogoča, med njimi pa je Petrinova skozi prizmo najnovejše finančne afere Orion omenila hipotekarne kredite oziroma posojila, ki so zavarovano s hipoteko na premoženje. Na gospodarskem ministrstvu so po besedah Petrinove "že pred primerom Orion dali pobudo za spremembo tega zakona", ki da jo pripravljajo z ustreznimi inštitucijami, med katerimi je izpostavila finančno ministrstvo in centralno banko.
Kako bo zaščiten potrošnik?
"V zakonu zožujemo število izjem, v njega pa vključujemo tudi pojem potrošniške hipotekarne pogodbe, ki ga doslej ni bilo," je dejala Petrinova. Sicer pa s predlagano novelo zakona o potrošniških kreditih bolj natančno opredeljujejo tudi pomen čiste vrednosti kredita, to je, koliko sredstev dejansko prejme potrošnik na podlagi posamezne pogodbe. Prepovedi zavarovanja kredita z bianko menico ali čekom, ki že sedaj velja, so v noveli zakona dodali še druge plačilne instrumente s podobnim učinkom, med njimi je Petrinova omenila tako imenovane slipe kreditnih kartic.
Novi zakon določa tudi najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, pa tudi dolžnost sporočanja dajalcev kredita uradu za varstvo potrošnikov. "Tega določila do zdaj ni bilo, z njim pa bi urad dobil pregled nad vsemi izdanimi krediti oziroma posojili različne oblike. To bi seveda omogočilo tudi nadzor, ki ga danes po obstoječem zakonu ni bilo mogoče izvajati na tem področju," je glavna dopolnila k sedaj veljavnemu zakonu o potrošniških kreditih orisala gospodarska ministrica in dodala, da tudi tržni inšpektorat, ki doslej ni imel nobene zakonske osnove za presojo tovrstnih kreditov - vsaka odločba izdana v tej zvezi bi bila zato nezakonita - z novelo zakona dobiva novo pristojnost.
Zgledovanje po Finski, Švedski, Danski in Avstriji
Po razlagi Petrinove so se pri oblikovanju sprememb zakona o potrošniških kreditih zgledovali po Finski, Švedski, Danski in Avstriji. Tudi te namreč v pristojni zakon vključujejo potrošniško hipotekarno kreditno pogodbo, sicer pa je vprašanje potrošniških kreditov različno urejeno po državah članicah EU. Nekatere, med njimi tudi Slovenija, so področje v celoti uskladile s pristojno evropsko direktivo, nekatere pa so jo po svoje prilagodile.
Sicer pa je gospodarsko ministrstvo danes vladi predlagalo tudi sprejem sklepa, po katerem bi uradu za varstvo potrošnikov, ki sodi pod okrilje ministrstva, "dali maksimalno težo na področju svetovanja potrošnikom", je dejala ministrica in nadaljevala: "Zato, da se ukvarjajo z vprašanjem najemanja potrošniških kreditov in s tem povezanim reševanjem morebitnih potrošniških sporov."
