Vlada privolila v zvišanje plač, zavrnila pa 1200 evrov regresa za tiste z minimalno plačo

Vladna pogajalska skupina pod vodstvom generalne sekretarke vlade Lilijane Kozlovič se je danes sestala še s predstavniki sindikata delavcev v zdravstveni negi ter sindikata zdravstva in socialnega varstva. Predstavila jim je izhodišča, ki jih je v četrtek sprejela vlada. Na sindikalni strani v njih vidijo določeno približevanje.

Tako kot že v četrtek, ko je Kozlovičeva začela prvi krog pogajanj, odkar je prejšnji teden prevzela vodenje vladnih pogajalcev, tudi danes vsebine izhodišč javnosti niso razkrili.

Kot je dejala Kozlovičeva, se jim polemiziranje v javnosti ta trenutek ne zdi konstruktivno. Menijo, da je tudi z vidika obeh pogajalskih partnerjev pomembno, da se dogovarjajo za mizo in potem, ko bodo res zelo blizu, tudi sporočijo javnosti. Se je pa po njenih besedah vlada opredelila do čisto vseh sindikalnih zahtev. Kar pa zadeva sam način pogajanj, je spomnila, da je bila že na začetku zahteva nekaterih sindikatov, da se z njimi pogajajo ločeno, seveda pa bodo na koncu morali vsi skupaj doseči nek skupni dogovor.

Tako Kozlovičeva ni želela razkriti, kakšen je finančni okvir, ki ga je vlada določila za pogajanja. Na vprašanje, ali zadnja vladna izhodišča presegajo enoodstotni dvig plačne mase, kot je predvideval prejšnji vladni predlog, pa je odgovorila: "V tem trenutku da."

Zvišanje plač - da, 1200 regresa - ne

Po informacijah Radia Slovenija je vlada vendarle privolila v zvišanje plač, pri čemer je izvzela zdravnike in domala vse, ki so jim anomalije že odpravili. Je pa zajela prek 60 orientacijskih delovnih mest, s tem pa tudi vse poklice, ki so nanje vezani. Predlaga dvige večinoma za en plačni razred oz. štiri odstotke, za nekaj poklicev nad 40 plačnim razredom pa za osem odstotkov. Bi pa glavnino teh zvišanj želela premakniti na prihodnje leto. Sindikalne plačne želje so sicer praviloma dvakrat višje.

Je pa vlada zavrnila zahtevo po 1200 evrih regresa za vse z minimalno plačo v letošnjem letu. Z zakonom za uravnoteženje javnih financ odvzetih osem odstotkov pa ne bi vračala pred letom 2020. Hkrati bi redno delovno uspešnost pustila zamrznjeno tudi še v prihodnjem letu.

Po današnjem srečanju s predstavniki zaposlenih v zdravstveni negi ter drugih poklicev v zdravstvu in socialnem varstvu je Kozlovičeva poudarila, da gre za izredno dragocene poklice, ki imajo kar veliko nedorečenih vprašanj. Pri tem je ugotavljala, da so na resornih usklajevanjih kar nekaj korakov že naredili. "In verjamem, da bomo s tem razumnim načinom, ki ga imamo, v kratkem času, morebiti v enem ali dveh korakih, dejansko tudi prišli do rešitev, ki ne pomenijo samo dvig plačnih razredov, ampak izboljšanje tudi drugih pogojev za delo v zdravstveni negi in socialnem varstvu," je dejala.

Predsednica Sindikata zaposlenih v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar je dejala, da novo vladno ponudbo težko ocenjuje, saj jo morata podrobno preučiti stavkovna odbora obeh sindikatov in se do nje opredeliti, kar bodo naredili v začetku prihodnjega tedna, takoj kot bodo dobili čistopis vladnega predloga. Na načelni ravni pa je ugotavljala, da predlog pomeni približevanje in da se je vlada opredelila do praktično vseh njihovih zahtev, do dveh pa pričakujejo, da se še bo.

Ocenila je, da so z vladno stranjo bližje in da so na pravi poti. Kot je pojasnila, so najbližje pri kadrovskih standardih in normativih, kjer ocenjujejo, da imajo podporo obeh resornih ministrstev. "Tam dejansko računamo, da je ta stavkovna zahteva skoraj dorečena, seveda z nekimi terminskimi načrti uveljavljanja in dopolnjevanja," je dejala.

Po njenih besedah pa so bližje delno tudi pri ponudbi dviga plač in vprašanjih dodatkov, ki nimajo finančnih učinkov, bi pa bolj jasno opredelili njihovo vsebino in razumevanje, kdaj in komu pripada določen dodatek.