'Vlada preveč velikodušno razsipava javni denar'

Inflacija in iz meseca v mesec višji življenjski stroški, rekordna zaposlenost, ki delavcem daje večjo pogajalsko moč, in seveda ključno, pri vladi uspešna izpogajane povišice le določenih skupin, zdravnikov, sodnikov, tožilcev. Vse to je prispevalo temu, da smo ta hip v državi priča pravemu sindikalnemu stampedu. 

Kot pojasnjuje dr. Maks Tajnikar iz Ekonomske fakultete, smo na začetku nekega obdobja, ki bo obdobje 'štrajkov'. In v takih razmerah je razumljivo, da bodo pritiskale različne skupine, da se plače – zlasti v javnem sektorju – povečajo. 

Mitja Gaspari pravi, da je to rezultat, ki je bil pričakovan: "Ta čredni nagon se je sprostil, k temu je tudi vlada sama prispevala in končni rezultat je popolna zmeda na tem plačnem sistemu." A kot opozarja Tajnikar, se moramo zavedati, da je blagajna, od koder se to plačuje, v minusu.

S pompoznim  javnim napovedanim dvigom plač v sodstvu je premier le še okrepil apetite drugih zaposlenih v javnem sektorju. In vladi s tem nakopal val zahtev in groženj s stavkami. 

Kot je včeraj v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil Golob, so bili vsi dosedanji dvigi in tudi ti, ki jih planirajo, znotraj proračunskih zmožnosti: "Morajo biti, do sedaj so bili. Zakaj? Zaradi tega, ker so, ravno zaradi inflacije, tudi prihodki v proračun izrazito narasli." 

Ne gre le za usklajevanje z inflacijo. Gre za konkretne povišice, ki so, če bi jih delili vsepovprek, za skupno blagajno nevzdržne. Bodo zaposleni v javnem sektorju dovolj potrpežljivi in čakali na prenovo plačnega sistema, ki ga obljublja vlada? Tudi če vladi reforma uspe – bo ta še dodatno izpraznila že tako prazno blagajno. Proračunski primanjkljaj naj bi v letošnjem letu znašal kar 3,3 milijarde evrov.

Kot pojasnjuje Tajnikar: "Zelo po domače, če bomo hoteli te plače, ki se zdaj grmadijo v javnem sektorju, izplačati, dobiti denar, se bo morala država v tujini zadolževati. Te plače ne bodo nastale na ta način, da bi nekaj prodali, da bi z davki pobrali ta denar, ampak na ta način, da se bo država radikalno zadolžila." Kot meni Gaspari,  v te reforme vstopamo, kot bi skočil v bazen poln vode, pa bomo v zraku ugotovili, da te vode ni toliko v bazenu, kot smo upali: "Zadolževanje, ki za seboj ne potegne potencialnih virov financiranja, bo povzročilo, da bodo finančni trgi ocenili Slovenijo kot nestabilno okolje."

Da je vreča za uresničitev plačne reforme ta hip res preplitka, med vrsticami priznava tudi premier. A dodaja, da gre za investicijo – strukturne spremembe – ki se nam bodo dolgoročno obrestovale.  A ob tem, opozarjajo ekonomisti, bo morala vlada, skladno s svojimi obljubami, računati tudi na druge velike izdatke. V prvi vrsti za reševanje zdravstvene krize, uresničitev napovedane pokojninske reforme in reševanje problema dolgotrajne oskrbe.