Vlada predstavila svoj predlog, sindikati z drugim

Na sestanku, kjer sta ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in minister za finance Franc Križanič predstavnikom sindikatov predstavila predlog usklajevanja plač v javnem sektorju, po katerem bi se usklajevanje plač zamaknilo za nekaj mesecev, je bilo razumeti, da sindikati in partnerji razumejo spremenjene makroekonomske razmere, je dejala Pavlinič Krebsova. Kot je poudarila, želijo s svojim predlogom "čim manj poseči v položaj javnih uslužbencev".

Za vodjo sindikalne pogajalske skupine Janeza Posedija je današnji vladni predlog "pač nek predlog", zanesljivo pa bo njihov predlog nekoliko drugače strukturiran in tudi njegovi učinki bodo zagotovo manjši, kot jih pričakuje vlada.

"Naš predlog bo gotovo v drugih okvirih, bliže ničli kot pa 130 milijonom," je dejal Posedi, ki pravi, da je sistem plač v javnem sektorju "dokaj kompleksen sistem, kjer se morda da najti kakšen evro, vsekakor pa ne v okvirjih, ki jih je predvidela vlada". Ob predlogu dogovora, ki je bil posredovan sindikatom, je njegovo osebno stališče, da "manjka le še poziv k neki krvodajalski akciji za državo". Na morebitni interventni zakon pa bi bil njihov odgovor referendum.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je opozoril, da so javni uslužbenci že participirali v "državotvornih točkah" zgodovine te države, denimo leta 2003 so se odrekli enemu od povišanj plač, da je inflacija v državi lahko padla, kar je bil nujen pogoj za prevzem evra.

"Ne vem, kaj se dogaja z nakupi orožja, ali jih ta trenutek nujno potrebujemo. Ali pa se lahko njim prej odrečemo, kot da vzamemo že pridobljene pravice, kar so za javne uslužbence plače, ki so bile podpisane s kolektivno pogodbo," je dejal Štrukelj. V tem kontekstu je omenil še javna naročila. Sindikati bodo po njegovih besedah vztrajali pri tem, da vlada ne more zgolj enostransko predlagati sprememb v kolektivni pogodbi za javni sektor, ki jih narekuje makroekonomska situacija.

Predsednik sindikata Glosa in prejšnji vodja sindikalne pogajalske skupine Doro Hvalica je izpostavil navedbe ministrice Krebsove, da so javni uslužbenci v minulih letih prihranili 241 milijonov evrov. Kot je povzel, je prehod v nov plačni sistem stal 110, 116 milijonov evrov, januarsko izplačilo 60 milijonov evrov, kar pomeni, "da imamo na zalogi naših (in ne javnih) sredstev za 60 milijonov" in da je v celoti poravnana četrtina, ki naj bi bila izplačana septembra. Zato, pravi Hvalica, "finančne travme" vlade vse manj razume.

Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Branko Prah je še pred koncem današnjega sestanka denimo povedal, da ukrepov, ki jih predlaga vlada, nikakor ne sprejemajo in da je edino odprto vprašanje zamik izplačil, o čemer pa bodo odločali organi sindikata.

Sindikati bodo po napovedih ministrice do prihodnjega tedna pripravili "približevalni predlog, ki bo neke vrste konkurenca predlogu, ki ga je ponudila vlada". Prav tako bodo pripravili popravke kolektivne pogodbe, za katere želijo, da se uskladijo do 15. februarja, "enako, kot je vlada želela, da se dogovori predlog ukrepov na področju plač v javnem sektorju za leto 2009". Vlada po njenih besedah ocenjuje, da je ta del ponudbe "več kot korekten".

Če se letos uresničijo vse dogovorjene obveznosti po kolektivnih pogodbah in zakonih, je predvidena 9,9-odstotna rast plač v javnem sektorju, ki je po mnenju Pavlinič Krebsove "nevzdržna in pomeni dejansko grožnjo za preboj maastrichtskih kriterijev ob pripravi rebalansa proračuna za leto 2009".

Kot je poudarila, je minister za finance jasno sporočil, da so pritiski na sredstva na področju socialnih izdatkov tolikšni, da ne bo mogoče pripraviti rebalansa proračuna, v kolikor ne bodo znižali rasti plač v javnem sektorju. "Ob ukrepih, ki jih zdaj predlagamo, bi uspeli znižati rast plač v javnem sektorju z 9,9 odstotka zgolj na 7,3," je dejala ministrica in ob tem poudarila, da ne gre za zniževanje ali zamrznitev plač v javnem sektorju.